Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so povedali, da avgusta in septembra niso prejeli nobene prijave v zvezi z zanemarjanjem psov, ki bi se nanašala na kraj Mihovce v občini Kidričevo.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so povedali, da na območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Ptuj avgusta in septembra niso prejeli nobene prijave v zvezi z zanemarjanjem psov, ki bi se nanašala na kraj Mihovce v občini Kidričevo.

So pa anonimno prijavo prejeli 23. julija: na naslovu Mihovce 6 naj bi se nahajalo nekaj psov, ki naj bi bili shirani oziroma v slabem rejnem stanju. Pri vpogledu v Centralni register psov je bilo ugotovljeno, da lastnik dve leti stare psice pasme rodezijski grebenar stanuje v bližini Lovrenca na Dravskem polju.

»Isti dan je bil izveden ogled na naslovu Mihovce 6, 2326 Cirkovce. Na navedenem naslovu so se nahajali trije psi: odrasla samica pasme staffordshirski terier (rjavi plašč s črnim zebrastim vzorcem) in dva mladiča starosti približno dva meseca, mešanca med staffordshirskim terierjem in belgijskim ovčarjem.

Vsi trije psi so bili v primernem rejnem stanju, gibali so se na ograjenem dvorišču, v času pregleda so imeli na razpolago vodo in hrano. Lastnica je lastništvo odrasle samice izkazala s potnim listom. Povedala je, da drugih psov nima. Tudi iz Centralnega registra psov izhaja, da na naslovu Mihovce 6 ni vpisanih drugih lastnikov psov,« so povedali na kmetijskem ministrstvu.

Ker ob nadzoru ni bilo ugotovljenih odstopanj v rejnem stanju živali in ker ni bilo suma, da se v stanovanju nahajajo še kakšne živali, tudi ni bilo razloga za vstop v stanovanjske prostore. Za to mora namreč inšpektor pridobiti soglasje stanovalca, v primeru suma na prekršek pa odločbo sodišča.

FOTO: Društvo za zaščito živali Maribor, Facebook

Nadaljnjo preiskavo so sprožili šele zapisi na družbenih omrežjih

Po objavi o reševanju zanemarjenih psov, ki je 12. septembra zaokrožila po spletnih družbenih omrežjih, so uradni veterinarji začeli z zbiranjem podatkov o primeru. »Do sedaj zbrani podatki kažejo na okoliščine, ki zahtevajo nadaljnje raziskave in zbiranje podatkov tako na terenu kot po arhivih, s ciljem podati ovadbo zoper mučitelja živali in njegove sostorilce,« so razložili na kmetijskem ministrstvu.

Opomnili so, da društvo Srce za bulle o slabih razmerah, lokaciji in tako dalje, inšpekcije ni obvestilo. Ta bi takoj ugotovila imetnika živali in ga obtožila za sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali. Po njihovih informacijah ni bila obveščena niti policija.

FOTO: Društvo za zaščito živali Maribor, Facebook

Društva lahko le opozarjajo na nepravilnosti

Področje skrbi za živali ureja Zakon o zaščiti živali, nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov pa neposredno opravljajo uradni veterinarji (nekoč veterinarski inšpektorji), kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.

Pogoji za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora so med drugim tudi: predpisana izobrazba v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev; ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi; strokovni izpit za inšpektorja.

Na kmetijskem ministrstvu so poudarili, da je sistem inšpekcijskega nadzora v Sloveniji močno reguliran in natančno določen, inšpektorji pa so uradne osebe s posebnimi pooblastili in dolžnostmi: »Na področju zaščite živali imajo uradni veterinarji (nekoč veterinarski inšpektorji) poleg pooblastil in odgovornosti, določenih z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, še dodana pooblastila in odgovornosti, določene s 43. členom Zakona o zaščiti živali, kamor sodijo (med drugim) tudi možnost odvzema živali, prepoved reje in prepoved opravljanja dejavnosti, če gre za kršitve Zakona o zaščiti živali oziroma za sum mučenja živali.«

Zakon o zaščiti živali določa tudi vlogo nevladnih organizacij na področju zaščite in varstva živali. Te organizacije delujejo v javnem interesu, spodbujajo odgovorno lastništvo živali, svetujejo skrbnikom živali, organizirajo usposabljanja na področju dobrobiti živali, sodelujejo z zavetišči za zapuščene živali in opozarjajo skrbnike živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Društva ali druge nevladne organizacije lahko neskladnosti s predpisi, ki jih opazijo pri opravljanju svojega dela, prijavijo nadzornim organom.
 

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Povezovalne organizacije bi bile učinkovitejše od nepovezanih majhnih društev

»V postopkih snovanja sprememb, dopolnitev ali novel predpisov so nevladne organizacije za zaščito živali vedno vabljene k sodelovanju. Kar na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opažamo, je, da bi neka krovna/povezovalna organizacija (kot na primer zveza društev - na področju okolja je to na primer Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) s poenotenim in usklajenim delovanjem na področju zaščite živali bistveno bolj pripomogla k sistemskemu reševanju obstoječe problematike kot nepovezana majhna društva, ki delujejo na lokalni ravni. Pogosti so tudi medsebojni konflikti, ki ne nazadnje zmanjšujejo ugled vseh društev v javnosti,« so dejali na kmetijskem ministrstvu.

Povedali so še, da nekatera društva z inšpekcijo zgledno sodelujejo, druga pa imajo na tem področju še veliko prostora za izboljšanje.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Spellbound Dizzy (nepreverjen)

Vsaka razlaga ima dve plati. Na koncu koncev vsaka branža ščiti sodelavce. Na žalost so vidna končna dejstva. Isto v zdravstvu (ponesrečeni posegi), isto v sodstvu (proceduralne napake). V Sloveniji ni za take stvari krivca. Vrednot ni, tako da se vse odvija v kalni vodi, ščuke pa ni....

Starejše novice