O sedanjem stanju v mestu, pomenu tujih investicij in projekta Magna ter priljubljenih kotičkih smo pokramljali z nekdanjim županom in sedanjim predsednikom uprave Elektra Maribor Borisom Sovičem.

V Gostilno Maribor smo povabili Borisa Soviča, Mariborčana, ki je v preteklosti zasedal kar nekaj pomembnih položajev - bil je prvi državni sekretar za energetiko, poslanec v državnem zboru, podpredsednik Odbora regij Evropske unije iz Slovenije, veleposlanik Republike Slovenije v Izraelu, generalni direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve ... V zgodovino mesta se je vtisnil kot župan, sedaj pa zaseda mesto predsednika uprave pri podjetju Elektro Maribor. 

Da uživa v Mariboru, je pojasnil takoj, povedal pa tudi, da je zelo lepo videti, »da se staro mestno jedro ponovno oživlja, da prihajajo novi lokali, nove dejavnosti in novi investitorji«.

Pri tem je tudi izpostavil lastnika Gostilne Maribor, ki si je kot cilj postavil obuditi stari del mestnega jedra, a se pri tem obregnil ob prostor, ki dviguje veliko prahu: »Koroška cesta je nacionalni spomenik zgrešenega koncepta denacionalizacije. Ni sporno, da je denacionalizacija bila potrebna, ker to kar je bilo odvzeto, je treba na primeren način vrniti. Ampak način, kako je Slovenija to naredila, je izčrpaval gospodarstvo, mnoge ljudi spravil ob delo, povzročil mnoge težave in povzročil, da so deli mesta tako zapuščeni, kot je Koroška.«

Mesto mora krize dočakati v pravi kondiciji

Spregovorili smo tudi o razliki, ki se je dogodila od časa njegovega županovanja: »Razlika je precejšnja, začel sem v času, ko je bila še intenzivna gospodarska kriza. Takrat je bila brezposelnost 25-odstotna, a nam jo je z aktivnostmi uspelo zmanjšati.« 

»Postavili smo dva razvojna projekta, s katerim smo razvoj pričeli intenzivirati, to sta univerzijada in evropska prestolnica kulture, kjer smo pripravili cel nabor pomembnih investicijskih projektov. Žal mi je, da ti niso bili realizirani – to je odnos nesposobnosti in nekompetentnosti ljudi, ki so bili za to odgovorni. Če bi to bilo, bi mesto kasnejšo krizo dočakalo z drugačno kondicijo,« je nadaljeval v pogovoru in opozoril:

»Sedaj smo v času, ko se spet ne ve, ali se bo ta konjunktura nadaljevala ali pa so to že zametki nove krize. Krize so imanentne, so se dogajale v preteklosti in se bodo tudi v prihodnosti.«

Treba je imeti dolgoročne plane

Ob tem izpostavlja težavo brezposelnosti in negativnega demografskega trenda v Mariboru, zato bi si ta po njegovem mnenju moral razvoj zastaviti drugače - poskrbeti za mlade družine, pomisliti na prihodnost in vzpostaviti odgovornost do dolgoročnih projektov.

Dobrodošli so tudi Kitajci

Sovič poudarja, da so investitorji ne glede na to, od kod prihajajo, v mestu dobrodošli, vendar pa med domačimi in tujimi ne sme prideti do razlikovanj pri pogojih: »Za razvoj mesta so investicije pomembne – tako domače kot tuje. A na ustrezne načine, ob primernih pogojih in skladno s premislekom o trajnostnem razvoju.« 

Pri tem je izpostavil kar nekaj objektov, ki so potrebni novih investicij in obnov, ravno pri slednjih pa bi morali biti pozorni, saj se navzven ne vidi veliko, vendar pa objekt tako ostaja v funkciji: »Ko obnavljaš objekte, jih je tudi treba objavljati z neko odgovornostjo. In ob tem biti realen.«

Da so Kitajci dobrodošli, se mu zdi jasno: »Ne bi bil izbirčen. Če so investitorji z resnimi ambicijami, če gre za resne projekte, je to treba podpreti. In podpreti vsako mestno vodstvo, ki si za to prizadeva.«

Projekt Magna – običajno je, da je javnost občutljiva

Izrednega pomena za celo državo se mu zdi tudi prostorsko in okoljsko primerna Magna, saj »k vsakemu delovnemu mestu pride še nekaj delovnih mest v podporni del«, s tem pa se ustvarjajo dodane vrednosti.

»Pri velikih projektih je običajno, da je javnost občutljiva, tudi v tem primeru, a z mediacijo in komunikacijo se je pokazalo, da ta investitor želi transparenco, ničesar ne skriva, je pripravljen pokazati vse relevantne podatke, da prepreči neutemeljene strahove,« je opazil Sovič.

S tem pa je poudaril, da je bilo v Sloveniji z velikimi projekti kar nekaj slabih izkušenj, zato se mu zdi občutljivost ljudi logična. »Treba je spoštovati mnenje ljudi, v nekem trenutku pa pač sprejeti odločitve.«

Da je leta 2006 županski položaj prepustil Francu Kanglerju, ne obžaluje, saj se je že pred tem spogledoval z idejo nekandidiranja: »Moji družini je to vsekakor koristilo, ali pa je tudi mestu, pa bo vsak sam presodil.«

Elektro Maribor dela intenzivno

Povprašali smo ga tudi o viziji Elektra Maribor: »Naša ambicija je, da bi zagotovili zelo visoko kakovost oskrbe, povečali robustnost omrežja, njegovo naprednost in jakost. In to tudi intenzivno delamo. V naslednjih desetih letih načrtujemo približno 300 milijonov investicij.«

Več v pogovoru z nekdanjim županom v Gostilni Maribor. 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Friderik 1950 (nepreverjen)

V Maribor ne bo investitorjev z resnimi ambicijami, ker je mesto 'izgubilo' vse atribute, tako gospodarske kot politične, kulturne, turistične, pa še katere. Pa še to: Ne velja več, da bi se v Mariboru ustavil le, če ti poči guma na avtu. Sedaj velja, da bi se ustavil le, če ti istočasno počita obe sprednji gumi.

Starejše novice