Za eno uro bo v Mariboru izklopljena javna razsvetljava, kaj je razlog?

»Svetlobno onesnaževanje je okoljski problem, ki vpliva na življenje ljudi in živali,« sporočajo iz mariborske občine. Zato so se odločili pristopiti k pobudi Ura za zemljo, ki se je začela v Avstraliji že leta 2007 in se od takrat vztrajno širi po celotnem svetu. 

Tako bo v soboto, 25. marca, med 20.30 in 21.30 uro izklopljena razsvetljava.

Kje bodo za eno uro ugasnile luči? 

• Desni breg reke Drave: Titov most, del ulice Kneza Koclja, center mesta z Gosposko ulico, Slovensko ulico, Jurčičevo ulico, Vetrinjsko ulico, Mladinsko ulico, Gregorčičevo ulico, Slomškovim trgom in Tomšičevo ulico. 
• Levi breg Drave: Tržaška cesta (okolica podjetja Swaty do podjetja Baumax), del Ljubljanske ulice, Igriška ulica, Borova vas, na delu ulice Proletarskih brigad, na Dravograjski cesti od ulice Proletarskih brigad do Lackove ceste in na Titovi ulici (od Titovega mostu do Linhartove ulice). 

Svetlobno onesnaževanje ima vrsto negativnih posledic 

»Poleg tega, da želimo ponovno opozoriti na podnebne spremembe in spodbuditi širšo javnost na ugašanje notranjih luči (predvsem iz vidika varčevanja z energijo), je velik okoljski problem tudi zunanje osvetljevanje,« pojasnjujejo na občini.

Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in negativno vpliva na procese v naravi, dolgoročno škoduje zdravju, in onemogoča astronomska opazovanja.

Nočno svetlobno onesnaženje najbolj vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev ter ogroža številne vrste žuželk, med drugim tudi za človeka tako pomembne opraševalce. Ena izmed pogosto nezavednih posledic svetlobnega onesnaževanje je tudi negativni vpliv na zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času.

V podporo akciji luči ugašajo tudi na več kot sto znamenitostih po vsem svetu

Ura za Zemljo se je začela v Avstraliji že leta 2007, s ciljem ozaveščati o podnebnih spremembah. Takrat je več kot 2,2 milijona ljudi in več kot 2.000 podjetij v Avstraliji izklopilo stikala in ugasnilo luči.

Že naslednje leto je bila pobuda izvedena v več državah, leta 2010 pa se je vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot največje prostovoljno okoljevarstveno gibanje.

V podporo akciji luči ugašajo tudi na več kot sto znamenitostih po vsem svetu. Med njimi so Eifflov stolp v Parizu, stolp Skytree v Tokiu, Brandenburška vrata v Berlinu, rimski Kolosej in stolpa dvojčka Petronas v Kuala Lumpurju. 

Tudi Svetovna organizacija za zaščito narave v Sloveniji vabi vsa mesta, da se vključijo v akcijo. 

»Zaradi podnebne krize in onesnaženja s plastiko je izguba biotske raznovrstnosti resna grožnja ohranitvi našega planeta in tega se moramo zavedati vsi,« podarjajo: Dejstvo, da so se populacije prostoživečih vrst od leta 1970 zmanjšale za 69 odstotkov nas opozarja, kakšen je obseg našega vpliva na planet. Spremeniti moramo svoje navade in veliko več razmišljati o ohranjanju narave.«