Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so za obdobje od 15. marca do 15. maja letos izvedli analizo kakovosti zraka. Gre za obdobje ukrepov za zmanjšanje širjenja covid-19.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so analizirali izmerjene ravni dušikovega diokdida, dušikovih oksidov in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih. 

Kot so ugotovili, so bile v tem obdobju v primerjavi z enakimi obdobji v preteklosti zaradi omejitve gibanja, zmanjšanja mobilnosti in druženja prebivalstva pomembno nižje predvsem emisije prometa.

Vpliva tudi vreme

Na izmerjene ravni onesnaževal imajo poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost.

Letošnje obdobje, zaznamovano s covid ukrepi, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50 odstotkov manj padavinami kot v povprečju med leti 2016 in 2019 oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju.

Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let.

To so povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obdobju covid ukrepov na merilnih mestih Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica od leta 2016 dalje. 

Prikazana je tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov od leta 2012 naprej. Pri analizi za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu med 27. in 29. marcem letos.

Kakšna je bila kakovost zraka v obdobju ukrepov ob epidemiji covid-19?

Največji vpliv ukrepov je bilo po besedah Agencije Republike Slovenije za okolje zaznati pri izmerjenih ravneh dušikovih oksidov, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47 odstotkov nižje kot v enakem obdobju lani oziroma 48 odstokov nižje kot povprečje let 2016 do 2019.

Rahlo manjši vpliv so opazili pri dušikovem dioksidu z 40 odstotkov nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega letainter od povprečja let 2016 do 2019.

Pri delcih PM10 je bil vpliv covid ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13 odstotkov nižje kot lansko leto oziroma 14 odstotkov nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju.

Tak je bil vpliv covid ukrepov na kakovost zraka v pomladanskem času. »Pozimi oziroma v drugem delu leta bi bili zaključki o vplivu enakih ukrepov morda drugačni, saj je potrebno upoštevati tudi časovno spremenljivost emisij. Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi covid ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma,« še ugotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
domoran (nepreverjen)

Inšpektorica za okolje v MB je tudi pred corono 19 vedno trdila ,da je zrak v MB čist in ni nevarnosti za občane ! Torej je lagala !

Starejše novice