Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v minulem šolskem letu 332 otrok šolalo doma.

Izobraževanje na domu je po naši zakonodaji možno že od leta 1996, vendar so se prvi primeri takšne oblike izobraževanja pojavili šele v letu 2004.

Natančni pogoji so določeni v Zakonu o osnovni šoli, kjer je tudi navedeno, da morajo starši o taki obliki izobraževanja pisno obvestiti šolo najkasneje do začetka šolskega leta in to vsako leto. Staršem razlogov za odločitev o otrokovem izobraževanju na domu ni treba navajati, mora pa otrok pridobiti enakovreden izobrazbeni standard programu javne šole.

V šolskem letu 2004/2005, ko so se začeli prvi otroci šolati na domu, je bilo število teh samo 4, v šolskem letu 2018/2019 pa je bilo doma šolajočih se otrok kar 332.

Globe za starše do tisoč evrov

Zakon o osnovni šoli opredeljuje tudi, da mora otrok vsako leto na vpisani šoli opraviti preizkus znanja iz določenih predmetov, glede na vpisani razred. Tako se preverja znanje iz slovenščine in matematike, tujih jezikov in v višjih razredih še zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa ter vsaj enega naravoslovnega predmeta in enega predmeta s področja umetnosti. Na narodno mešanih območjih in v dvojezičnih šolah sta zraven še italijanščina oziroma madžarščina.

Nacionalno preverjanje znanje je ravno tako obvezno in otroci ob uspešno opravljenem razredu tudi dobijo spričevalo. Starše se lahko kaznuje z globo od 500 do 1.000 evrov, če izobraževanje na domu ne poteka v skladu s predpisi.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v tabeli število otrok, ki se šolajo doma)

Samo ena možnost popravljanja, nato v šolo

Preizkus znanja otrok, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija. Otrok ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta, če ne doseže standarda znanja za posamezni razred. Ponovno preverjanje lahko otrok opravlja samo enkrat. V primeru, da tudi na ponovnem preverjanju otrok ne doseže standardov, pa se šolanje na domu prekine in v naslednjem šolskem letu izobraževanje nadaljuje na šoli. Za otroke 9. razreda pa velja, da lahko ponavljajo celoten razred ali opravljajo popravni izpit.

Prednosti so številne

Najpomembnejša prednost šolanja na domu je individualizirani pristop k poučevanju in učenju, kar osvojeno znanje spreminja v trajno, nam je zaupala Gita Mateja de Laat, avtorica knjige »Kam pa ti hodiš v šolo?«.

Izpostavila je tudi, da tovrstni način šolanja ugodno vpliva na odnos med starši in otroci, saj omogoča staršem, da dodobra spoznajo svojega otroka. Starši otroka spremljajo v učnem procesu in hkrati opazujejo njegov splošen razvoj, zato vse težave in tegobe rešujejo sproti. Čustveni vtisi se tako ne nalagajo v otrokovo podzavest, je še dodala de Laatova.

Marjana Škalič je priznala: »Če bi imela sama šoloobvezne otroke danes, bi se zelo verjetno odločila za ta način šolanja.«

Starši morajo žrtvovati svojo kariero in čas

Izzivi šolanja doma so specifični za posamezno družino, de Laatovi osebno predstavlja največji izziv sledenje učnim načrtom in upoštevanje učnih ciljev. Otrokovo pozornost je tako treba usmeriti tudi k stvarem, ki ga ne pritegnejo, ampak so predpisane v učnih načrtih. De Laatova našteva še naslednje izzive: organizacija dela in učenja doma, iskanje stikov za druženje, znanje staršev, sodelovanje s šolo in finančni vidik, kjer se mora eden od staršev v celoti posvetiti družini in kariero postaviti na stranski tir.

»Danes bi se odločila za šolanje na domu za svoje otroke«

Pogovarjali smo se tudi z Marjano Škalič, avtorico knjige »Šola, kam greš?« in ustvarjalko bloga »Kje vas čevelj žuli?«. Tudi ona ocenjuje, da je prednosti takega načina šolanja več kot slabosti oziroma izzivov. Med drugim je izpostavila dejstvo, da pri takem načinu izobraževanja ostane več časa za otrokovo raziskovanje; otroci lažje pridejo do tega, da izvejo, kaj jih zanima v življenju. Izzive vidi podobne kot De Laatova, tako finančne narave kot socialne in tudi potrebno obsežno znanje višjih razredov, ki ga morajo starši obvladati. Poudarila pa je, da noben izziv seveda ni nepremagljiv. 

Otroke moramo naučiti živeti in ne učenja informacij

Svoj izkušnje s šolanjem na domu je delila tudi prekmurska pevka Mateja Ivanov, bolj poznana kot Moira. Sama se je odločila, da bo mlajšega sina izobraževala na ta način, saj je ob opazovanju šolskega sistema med izobraževanjem starejšega sina ugotovila, da ni prilagojen sodobnemu času.

Moira v ospredje postavlja učenje skozi okolje v sozvočju z naravo, ki ga je premalo, saj so otroci preveč zaprti v šolske učilnice. Tudi njen sin ji je potarnal: »Mami, jaz nočem samo sedeti notri.«. Sama ne obžaluje svoje odločitve. Sina letos že četrto leto šola na domu in ima samo pozitivne izkušnje. Veliko se učita v naravi in prisega na to, da se otrok največ nauči iz izkustev in ne iz učbenikov.

»Šolski sistem sloni zgolj na pridobivanju informacij, ampak pomembno je, da ima otrok rad življenje in uživa v njem, naučiti ga moramo živeti, ne samo preživeti,« je dejala Mateja Ivanov.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Dravski gusar (nepreverjen)

Starejše novice