In lahko pripravite kar seznam, saj bo utripalo sto(petdeset) na uro. Po astronomsko pestri polovici leta nas ponovno čaka čarobna noč - ta konec tedna bo nebo razsvetlil roj Perzeidov, ki bo vrhunec dosegel v noči z 12. na 13. avgust.

Medtem ko je lansko opazovanje meteorskega dežja nekoliko zmotila svetla luna, ki je bila malo pred zadnjim krajcem, pa bo zato letošnji toliko bolj zaznaven, je za Mariborinfo opozoril dr. Igor Žiberna, profesor in predsednik astronomskega društva Orion.

»Letos bodo Perzeidi zanimivi, saj Luna ne bo moteča. Nastopili bodo blizu mlaja in jih bo še posebej zanimivo opazovati, saj lune – v času največje aktivnosti – ne bo na nebu, zato bomo lahko videli celo šibkejše utrinke.«

Pričakujemo lahko tudi do 150 utrinkov na uro ...

Meteorskih rojev je več, že februrja nas je Žiberna opozoril, da jih je na leto lahko kar do 50, a smo navadno pozorni le na tistega v avgustu, ki je tudi najmočnejši – roj Perzeidov. Gre za nebesni pojav, kjer iz točke, imenovane radiant, navidezno izvira večje število meteorjev. Glede na ozvezdje, v katerem se pojavijo oziroma se nahaja radiant, se tudi imenujejo. Tako se radiant omenjenega nahaja v zvezdni konstelaciji Perseus.

Aktiven je vsako leto med 17. julijem in 24. avgustom, v noči z nedelje na ponedeljek pa lahko pričakujemo tudi do 150 utrinkov na uro.

Zakaj goreči repi?

»Kometi, ki krožijo okoli sonca, puščajo za sabo veliko delcev in če Zemlja na svoji poti okoli sonca zaide skozi te delce, ki jih strokovno imenujemo meteorsko oziroma meteoroidno vlakno, se število delcev, ki trčijo z Zemljino atmosfero, poveča. Ti delci so seveda različno veliki, kar pomeni, da majhni zgorijo takoj in pri tem tudi zableščijo, medtem ko večji delci skozi Zemljino atmosfero potujejo dlje časa in povzročijo daljši sij v obliki gorečega repa. Pri tem pa ne gre za izgorevanje teh delcev, temveč se zaradi trenja zrak okoli njih tako zelo segreje oziroma ionizira, da se poveča sij, kar nam daje iluzijo goreče sledi,« nam je že nazadnje pojasnil Žiberna in dodal, da lahko večji delci, ki jih splošno imenujemo meteoridi, celo padejo na Zemljino površje.

Meteorid, ki zaidejo v Zemljino atmosfero in zažari, se imenuje meteor, če pa ta doseže Zemljino površje pa meteorit. Ob padanju pa se mu masa izjemno zmanjša. Tako je lani Žiberna opozoril na leto 2013 in padec meteorita nad Ural - temu se je od od vstopa v Zemljino atmosfero do trka s površjem premer zmanjšal z 20 metrov na 40 centimetrov.

Kam v Mariboru za lepši pogled?

Po mnenju Žiberne je takšne pojave najboljše opazovati izven mesta, kjer je manj svetlobnega onesnaženja, nebo pa dovolj odprto, da dodobra doživimo nebesni pojav.

Vidljivost bo boljša tudi, če se povzpnemo na kakšno vzpetino oziroma višje ležeč kraj, kjer v bližini ni svetlobnih onesnaževalcev, kot so v nižje ležečih naseljih.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice