Rene Žunič in Nejc Rek sta zbrala pogum in si dovolila poiskati srečo drug ob drugem.

Rene Žunič, 36-letni Lendavčan in 29-letni Nejc Rek iz Velenja, po številnih predsodkih, nasilju in neodobravanju zaradi homoseksualnosti, živita brezskrbno, kot si nista do zdaj nikoli upala.

Mlad par ruši stereotipe o istospolno usmerjenih, saj kot pravita, sta si za razliko od številnih prikritih gejev upala sneti maske. A zaradi izpostavljanja svoje spolne usmerjenosti bi Rene lani skoraj plačal z življenjem.  

Najprej poročen z žensko

Rene je bil sicer sprva poročen z žensko, s katero imata tudi, kot pravi, čudovitega 12-letnega sina Reneja Ryana. Po skupnih dvanajstih letih je v njuni zvezi nastala tišina in nerazumevanje. Po ločitvi se je odločil srečo poiskati pri moških.

»Pri sebi sem že v puberteti opazil, da so mi všeč tako fantje kot punce. In ko sva midva s partnerko šla narazen, sem jaz probal tudi drugo smer. Nisem pa tip, da bi sedel na dveh stolih, tega ne odobravam,« pravi Rene. 

Strah me je bilo iti v šolo

Še kako dobro se Rene spominja tistega dne pred dobrim letom dni, ko je sedel na balkonu in po Facebooku pregledoval nepotrjene prošnje za prijateljstvo, med katerimi je bil tudi Nejc Rek. Fant, ki je težkih obsojanj in predsodkov bil deležen že v osnovni šoli. 

»Že v 2. razredu osnovne šole sem čutil eno privlačnost in toplino ob fantih. In oni so to mojo drugačnost opazili že po hoji in kretnjah ter me veliko zafrkavali, se delali norca iz mene, me napadali. V srednji šoli ni bilo nič drugače, ampak takrat sem si že bolj upal povedati na glas, da me privlačijo fantje. Mene je bilo dejansko vedno strah iti v šolo, čakati pred šolo, ker nisem nikoli vedel, kaj se bo zgodilo,« pravi Nejc.

Moški so se bolj ustrašili 

Strah zaradi nesprejemanja in neodobravanja družbe je bil venomer prisoten. Čeprav sta hvaležna svojim družinam, da so njuno drugačnost mirno sprejeli, pa sta se bala zaradi okolja, ki še ni bil pripravljen popolnega sprejemanja in toleriranja. 

»To skrival pred vsemi, nihče ni tega vedel, ravno zaradi okoliša. Eni so bili v šoku, ko so to zvedeli, eni so me takoj skenslali, spet drugi so me sprejeli odprtih rok,« pravi Rene in dodaja: »Moški so se bolj ustrašili in bolj odhajali, ženske pa so prihajale.«

Čez noč izgubila prijatelje

Ob naznanitvi svoje spolne usmerjenosti so jima številni obrnili hrbet. Kljub večdesetletnim prijateljstvom sta tako rekoč čez noč izgubila prijatelje samo zaradi drugačne usmerjenosti. Ne le izguba prijateljev, Rene je bil namreč 5. oktobra lani deležen hudega napada, v katerem bi skoraj lahko izgubil tudi življenje. 

»Tistega dne sem šel v MIKK, kjer je bila glasba 90-ih let. Šel sem ven na cigareto, ko me je že nekdo od zadaj močno mahnil. Slišal sem samo zmerljivke, kot so peder, feget, gej. Potem se še spomnim samo, kako so me dajali v rešilec, tako da mi od tistega dne dejansko v spominu manjka par stvari,« opisuje.

Po šestih urah notranjih krvavitev so Reneja iz Rakičana, kjer so ocenili, da ima zlomljena rebra, poškodovano levo pljučno krilo, v katerem se je nabrala tekočina in poškodbe ledvic, premestili v mariborsko bolnišnico, kjer so mu dva meseca nudili strokovno pomoč. 

Zaničevanje in nasilje v istospolnih razmerjih 

»Za geje obstajajo prav chati in tu vidiš, koliko ljudi se dejansko skriva. Številni so poročeni, pa rečejo, da morajo biti diskretni. To je zame nesprejemljivo,« pravi Rene. 

Kot dodajata ravno prikrivanje in nespoštovanje sebe počasi človeka ubija in pelje do agresije. To sta doživela tudi oba v prejšnjih partnerskih razmerjih z moškimi. Svoje breme je Nejc že izlil v svoji avtobiografiji Prepovedano, v kateri razkriva svoja doživetja iz gej sveta, Rene pa svojo knjigo še počasi pripravlja.

»Ko sem jaz naznanil, da bom izdal knjigo je bilo kar nekaj groženj in strahu, da bi izdal njihove identitete. Napisal bom resnico v svoji knjigi, a ljudi ne bom izpostavljal. Bilo je toliko vsega v teh letih od nasilja, napadov in to je ravno tisto, do česar privede prikrivanje in jeza, ki se nabira v posamezniku,« pravi, Nejc pa opozarja: »Ko sem izdal svojo avtobiografijo, se je veliko ljudi balo, da bodo kje zapisana njihova prava imena. Tako so sledile grožnje, tako da moraš biti pri tem zelo previden.«

Strah, diskriminacija in sovražni govor

Nejc se je z nestrpnimi posamezniki soočil pri zgodnjih letih, ko se je venomer bal, da ga bodo pretepli ali ga oropali. 

»Na začetku si nisem upal povedati. To je bila nočna mora, ker je bilo tako okolje, kjer tega niso tako dobro sprejemali. Zelo me je morilo in večkrat me je že prijelo, da bi lahko naredil samomor,« pravi.

Zdaj živita srečno in brezskrbno življenje, ki bi jima ga zavidal marsikdo. Okolica ju sprejema vedno bolj, čeprav se najdejo vedno znova tudi takšni, ki jima sreče še zdaleč ne privoščijo. 

»Še posebej na družbenih omrežjih je veliko komentarjev, da bi me mogli zdraviti z elektrošoki, me ubiti, štihniti, da sem si sam kriv za to, kar se mi je zgodilo, celo da sem pedofil in da sem gotovo osvajal mladoletne,« zmajuje z glavo Rene. 

Kot pravita, pa sta diskriminacije deležna še na eni točki družbenega življenja, in sicer pri krvodajalstvu. Istospolni moški namreč krvi ne smejo darovati. 

»Prej sem lahko daroval kri, ko sem bil z žensko, sedaj, ko imam fanta, pa krvi ne smem darovati. A številni vseeno hodijo in na listu označijo, da niso istospolni. Čeprav krvi primanjkuje, ti je ne bodo vzeli, če si istospolni. To pa zaradi bolezni, a vseeno ti kri pregledajo, preden jo sploh dajo dalje. To je za moje pojme diskriminatorno,« pravi Rene. 

Nejc in Rene vztrajno ustvarjata spletni dnevnik Rainbow Kings, kjer objavljata življenjske utrinke in razkrivata njun vsakdan, ki za homofobe še zdaleč ni nekaj običajnega. 

S spleta

Komentarji (0)

Log in or register to post comments

Starejše novice