Tudi študentsko delo, delo, ki ga definiramo kot začasno oziroma občasno opravljanje dela dijakov in študentov, se glede na trg dela spreminja. Mariborinfo je raziskal pozitivne in na drugi strani negative vidike opravljanja študentskega dela.

Preverili smo, kaj študentski servisi ponujajo in po čem sprašujejo mladi, ali je pomembna urna postavka ter ali delodajalci pričakujejo od kandidatov tudi znanja in veščine neformalnih izobraževanj t. i. mehkih veščin.
      
Drugi največji študentski servis v Sloveniji – M servis pojasnjuje, da študentje velikokrat iščejo kratkoročna dela, največje povpraševanje je po delih, ki se navezujejo na strokovna dela glede na smer študija (administracija, delo v arhitekturi, projektiranju,...). 

Na drugi strani pa največkrat manjka kandidatov za dela, kot so strežba, delo v proizvodnji, razna dela v gostinstvu, kuhinji, in čiščenje. Poudarjajo tudi, da je ključen vidik seveda urna postavka, velikokrat pa tudi znanje in pridobivanje delovnih izkušenj. Odvisno, kaj je dijaku ali študentu prioriteta. 
 
Tudi študentski servisi se zavedajo, da se trg dela spreminja, da prihajajo drugačne generacije mladih.

»Delo z današnjo generacijo dijakov in študentov je res drugačno, kot je bilo včasih. V našem študentskem servisu si prizadevamo pridobiti dijake in študente za delo pri naših naročnikih na več načinov kot na primer telefonsko ponujanje prostih del, pošiljanje sms-ev, mailov ter s promocijami na različnih dogodkih. Gre za mladino, ki je »elektronsko« zelo izobražena, zato se jim želimo prilagoditi na različne načine - mobilna aplikacija, elektronsko poslovanje. Z vsemi naštetimi aktivnostmi se trudimo pridobiti večje zanimanje za delo med dijaki in študenti,« odgovarjajo.

Kaj pa o  študentskem delu, ponudbah in zahtevah delodajalcev menijo študentje?

Študent Miha opaža: »Študentsko delo predstavlja veliko možnosti za študente, ki časovno zmorejo zraven študija opravljati še delo. Z delom pridobimo delovne izkušnje, če pa delamo v smeri svoje izobrazbe pa še toliko boljše. S tem izboljšamo svojo finančno stanje in vsekakor pridobimo več svobode in samostojnosti. Ena izmed velikih težav pri študentskem delu je izkoriščanje študentov s strani delodajalca oziroma ostalih delavcev. Prav tako je velikokrat problem, da od študentov pričakujejo opravljanje dela s polnim delovnimi časom, kar pa je za marsikaterega študenta problem, saj ima še zraven dela tudi študij.«

Dodaja tudi to, da zanj urna postavka ni toliko pomembna, kot pa vzdušje, težavnost in časovna fleksibilnost, kjer želi opravljati delo preko študentskega servisa: »Seveda se ne bom 'prodal' za majhen denar, če sem v nečem dober. Rade volje bi izbral nekaj v moji smeri izobrazbe (kemijski tehnik/inženiring), a je v okolici Maribora le redko kakšen oglas, ki je ponuja delo za dalj časa in ne gre za fizično delo. Bilo mi je ponujeno študentsko delo v Ljutomeru, vendar je delodajalčeva želja po študentu, ki bi redno delal polni delovni čas, kar pa zraven študija v Mariboru ni mogoče.«

Tamara, trenutno brez zaposlitve s končani študijem nas opozarja, da je ključnega pomena to, da že skozi šolanje opravljamo študentsko delo, saj se nekako pripravimo na to, kar nas čaka v prihodnosti: »Glede na visoke mesečne stroške študentov - bivanje, prehrana, plačilo ekskurzij in obveznih vaj in podobno - je večina študentov primorana opravljati študentko delo. Menim, da je študentsko delo izvrstna priložnost, da tekom študija pridobiš delovne izkušnje in delovne navade, ter ob tem še zaslužiš. Večina fakultet obvezne prakse nima, zato lahko študentje delovne izkušnje pridobijo le s študentskih delom. Negativni vidik študentskega dela se kaže predvsem takrat, ko študent opravlja delo, ki je na razpolago zaradi zaslužka – to delo mu pozneje ne služi kot pomembna delovna izkušnja, na primer študent medicine dela kot natakar. Kot negativni vidik študentskega dela vidim tudi to, da študente študentsko delo in zaslužek »premami«, zaradi česar opustijo fakulteto oziroma se namensko vpisujejo v fakultete, da izkoriščajo študentski status za študentko delo in seveda nenazadnje izkoriščanje delodajalcev.« 

Tudi Tamara je mnenja da je urna postavka še kako pomembna, vendar je sama izbirala dela na podlagi drugih kriterijev - izzivi, dobri odnosi, lokacija dela in delovni čas. Izpostavlja, da imajo nekateri delodajalci prevelike zahteve za študentko delo (razmerje odgovornosti – zahteve - plačilo).

Študentka Anja je prav tako mnenja, da je študentsko delo pomembno pri nabiranju izkušenj  za kasnejšo zaposlitev in tudi ona izpostavlja izkoriščanje študentov s strani delodajalcev. Kot negativni vidik, tako kot Tamara, izpostavlja opravljanje študentskega dela zaradi finančnih razlogov in s tem posledično opravljanje dela, ki ni v tvoji smeri izobrazbe: »Delovne izkušnje in kompetence - vse to so pozitivni vidiki študentskega dela. Z opravljenim delom pridobiš znanje, ki ga v predavalnici zagotovo ne in si tako za delodajalca veliko bolj zanimiv. Prav tako pa je pri študentskem delu eden izmed pozitivnih vidikov tudi ta, da si za opravljeno delo plačan, kar je za študenta pogosto največji razlog, da se odloči opravljati to. Vsako delo ima tudi negativne vidike, kajti naletiš lahko na delodajalce, ki študenta smatrajo kot poceni delovno silo in ga izkoriščajo ali pa študentje zaradi finančnih težav delajo delo, ki je največ plačano ne glede na njihovo smer izobrazbe.« 

Tudi študent Tim je mnenja, da nam opravljanje študentskega dela prinaša dodatne izkušnje in kompetence. Tako kot Miha, Tamara in Anja tudi on opozarja na to, da delodajalci pričakujejo razpoložljivost  skozi cel dan. »Pozitivni vidiki opravljanja študentskega dela so predvsem to, da se pridobi določene izkušnje plačilo za delo, razviješ določene veščine, ki ti jih fakulteta ne nudi. Negativni vidik predstavlja predvsem samo delo, saj se po navadi opravlja kot redna zaposlitev. Ključni vidik pri izbiri študentskega dela je opravljanje dela v smeri izobrazbe, saj tako pridobimo najboljše kompetence, ki jih zahteva trg. Delodajalci dajejo vedno večji poudarek na to, kako oseba osebnostjo spada v njihov kolektiv. Seveda je pridobljeno znanje na fakulteti pomembno, ampak še pomembnejše so osebne lastnosti človeka. Na žalost je sistem zasnovan tako, da mladim ne preostane drugega kot da že tekom šolanja začnejo opravljati določeno študentsko delo, idealno če v svoji smeri izobrazbe, saj se pogosto zgodi, da delodajalci iščejo bodoči kader prav preko opravljanja študentskega dela.«

Študent Matic na študentsko delo gleda zelo podobno kot ostali zgoraj navedeni študentje: »Zelo primerno se mi zdi da mladi dobivamo delovne izkušnje tekom šolanja. Mogoče te niso v smeri študija ki ga študiraš ampak menim da kakršna koli izkušnja ti pride prav. Velikokrat nujno potrebuješ delo in urna postavka ni tako pomembna. Seveda pa sam gledam, da je urna postavka primerna delu, katerega bom opravljal. Je pa res, da vsi gledamo na to da bi zaslužili čim več, saj nam vsak evro prav pride. Delodajalci dandanes veliko pričakujejo in vsekakor mislijo, da imamo študentje neomejeno količino časa  in da se lahko brez problema vsem prilagajamo.«

Študent Vid razmišlja v smeri manj delati, čim več zaslužiti: »Študentsko delo je nekaj dobrega za nas, saj si z njim pridobimo delovne navade, samoorganizacijske sposobnosti in navsezadnje spoštljiv odnos do denarja. Ključnega pomena je urna postavka, saj želim v čim krajšem času čim več zaslužiti, da se lahko v miru kasneje posvetim študijskim obveznostim. Sem mnenja da vsaka izkušnja šteje, zato ni nujno, da opravljaš delo, ki je ravno iz stroke, za katero se izobražujemo.«

Pri izbiri študentskega dela je študentka Loriana zelo preračunljiva: »Delo iščem najprej po urni postavki, pri tem gledam tudi ali bom to delo zmožna opravljati. Če najdem delo, ki je v moji smeri izobrazbe, mi urna postavka ni pomembna, saj takšnih del ni veliko. Velikokrat sem že zasledila, da delodajalec pričakuje izkušnje ali znanje kakšnega jezika, različne računalniške spretnosti. Predvsem pa to, da iščejo prijazne, komunikativne in urejene osebe za delo.

Dijakinja Manca delo preko študentskega servisa že opravlja in to v svoji smeri izobrazbe: »Študentsko delo se mi zdi predvsem koristno, saj si lahko že zgodaj v mladosti oblikuješ svoj finančni načrt. Ključnega pomena mi je delo z mojo izobrazbo, znotraj njega pa tudi urna postavka. To, da mladi nabiramo izkušnje za nadaljnjo zaposlitev po končanem šolanju se mi zdi odlično. S tem pridobimo nove izkušnje in pa tudi lažje ugotovimo, kaj bi kasneje v življenju počeli.«

Anja Urek

Članek je nastal v okviru projetka Mladi mestni poročevalci Zavoda BIT, pri katerem kot partner sodeluje spletni medij Mariborinfo.com.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice