V Evropski uniji bo uporaba glifosata dovoljena do leta 2022. Na Avstrijskem Koroškem so uporabo spornega herbicica medtem zasebnikom že prepovedali. V Sloveniji prepoved le za rabo na javnih površinah.

Tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, nekdanji Pinus, ki je zdaj v ameriški lasti, želi v Račah občutno povečati proizvodnjo glifosatnih pripravkov, za ta namen pridobiva tudi okoljevarstveno soglasje. Prebivalce Rač pa delovanje tamkajšnje tovarne kemičnih izdelkov vznemirja že leta. 

S prsti kažejo čez mejo, na Avstrijsko Koroško, kjer so severni sosedje glifosatu rekli ne. Jim bo država prisluhnila? 

»V Sloveniji je bila sprejeta uredba o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v urbanih okoljih, v kateri smo tudi mi na nek način praktično prepovedali uporabo glifosata. Veljati začne naslednje leto. Tako da je tudi pri nas, kar se tiče urbanih okolij, doba glifosata zaključena, vsaj po trenutnih usmeritvah oblasti,« pojasnjuje Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino in redni profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

To so po besedah predstojnika katedre za fitomedicino v preteklosti v nekaterih evropskih velemestih že storili: »Pred leti so drastično omejili uporabo glifosata ali pa ga celo prepovedali zaradi nevarnosti za vodne organizme. V urbanem okolju, karad škropimo po betonu, asfaltu in podobnih površinah, ko pride dež, direktno spere aktivno snov v kanalizacijske sisteme, od tam pa gre v vodne sisteme.«

V Sloveniji na leto porabimo okoli 90.000 kilogramov glifosata

Glifosat je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave. Kmetje so glifosat hitro sprejeli, še toliko bolj, ko je Monsanto ponudil proti glifosatu odporna semena, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Glifosat vse od 1. januarja 2002 velja za aktivno snov, to pomeni, da so omenjene emisije kot ostanki v rastlinah, vodi in hrani, realnost.

Evropska komisija je sicer kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra 2017 na podlagi razpoložljivih podatkov, ocene Evropske agencije za varnost hrane ter izida glasovanja članic unije sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid.

Tudi Slovenija je konec leta 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je zavzela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.

Je strah pred glifosatom upravičen?

Po besedah profesorja Lešnika veliko raziskovalcev čuti, da gre pri demoniziranju glifosata za sociološki fenomen

»Eni sami aktivni snovi dajemo prevelik poudarek v toksikološkem smislu, čeprav dobro vemo, da obstaja desetine ali pa celo stotine drugih snovi, ki so v smislu toksikološkega bremena za človeka še bolj nevarne od glifosata. Gre za sociološki fenomen, v katerem ljudje glifosat enačijo z negativnimi učinki multinacionalnih družb in kemiziranega kmetijstva. Gre za neke vrste vsebinski upor. Ljudje si ne želijo takšnega kmetovanja in imajo neko upanje, da bi s prepovedjo glifosata dočakali začetek nove ere, kjer bi v kmetijstvu drastično zmanjšali uporabo kemičnih snovi,« meni.

Namesto ene uporabe glifosata tri uporabe drugih herbicidov

Prepoved glifosata torej ni dovolj? »Če bi želeli velike spremembe, bi morali prepovedati še marsikaj drugega,« odgovarja. Pomislimo na pitno vodo. Sodobne raziskave razkrivajo, da imamo v pitni vodi kontracepcijska sredstva, antibiotike, kemikalije iz industrije ...

Kmetje na drugi strani opozarjajo, da bi prepoved glifosata za kmetijstvo pomenila velik korak nazaj. 

»Obstajajo določene alternative, ki niso povsem primerljive po učinkovitosti, tudi ne po ekonomski učinkovitosti, če pa se spustimo na nivo toksikologije, pridemo v zelo tvegano območje. Če nadomestimo eno uporabo glifosata s tremi uporabami drugih herbicidov, ki tudi niso toksikološko nedolžni, je v kumulativnem učinku toksikologije teh drugih snovi velik vprašaj, ali ni to breme celo večje kot breme samega glifosata?« sprašuje Lešnik.

Bayer zaradi glifosata toži že 13.400 ljudi

Bayer, ki je junija lani v poslu vrednem 63 milijard dolarjev prevzel ameriškega proizvajalca semen in herbicidov Monsanto, še naprej poudarja varnost herbicidov, ki temeljijo na osnovi glifosata, in se sklicuje na številne znanstvene študije.

A po dveh porazih naj bi se nemški agrokemični in farmacevtski koncern Bayer zdaj poskusil poravnati s tožniki. Toži ga že 13.400 ljudi.

Spomnimo. Konec marca je porota na okrožnem sodišču v San Franciscu razsodila, da je Monsantov herbicid Roundup bistveno prispeval k nastanku raka v grlu 70-letnega tožnika iz Kalifornije. Sodišče mu je naložilo plačilo odškodnine v skupnem znesku 80,3 milijona dolarjev. Sledila je še ena razsodba v prid tožnika, nekega upokojenca, ki je prav tako zbolel za rakom.

Kaj pa doma, kjer sporni glifosat proizvajamo?

Onkološki inštitut Ljubljana v raziskavi o pojavnosti raka na Dravskem polju, ki jo je izvedel, ni odkril iztopajočih podatkov. V raziskavo so vključili zbrane podatke Registra raka Republike Slovenije na onkološkem inštitutu za obdobje 1985-2014. Vsebino in obseg raziskave so dogovorili leta 2015 z Ekološko iniciativo Rače, medtem ko so prva povpraševanja o raku prejeli že leta 2006 s strani občine.

»Raziskava ni ugotavljala morebitnih vzrokov za ugotovljena večja ali manjša tveganja za nastanek raka. Raziskava ni preučevala vpliva, ki jih imajo izdelki z glifosatom na raka oziroma na celotno zdravje ljudi, niti ni preučevala varnosti glifosata,« so še izpostavili na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice