Z nižanjem temperatur in bližanjem zime je vse prijetneje s toplega zreti skozi okno, toda kurilna sezona je predvsem prebivalcem mestnega okolja prinesla tudi nove težave.

Onesnažen zunanji zrak, ki nastaja ob kurjenju, predstavlja prisotnost različnih in kompleksnih mešanic kemikalij, PM ali trdih delcev, ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida, metana, in dušikovih oksidov. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri - kurišča in neugodni klimatski pogoji.

Slovenija sodi med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi. Čeprav se onesnaženost zraka z delci v Sloveniji zmanjšuje, so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim vrednostim, predvsem zaradi prometa in onesnaženosti iz individualnih kurišč.

Kurjenje lesa, ki vsebuje večji delež vlage, povzroča večje onesnaženje zraka s škodljivimi snovmi ter delci PM10. Prav tako je pri tem občutno nižji izkoristek ogrevanja.

Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci PM10 že »tradicionalno« beležimo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka. To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.

18 preseganj dnevne mejne koncentracije delcev v Mariboru

V središču Maribora je po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v letu 2018 zabeleženih že 18 preseganj dnevne mejne koncentracije PM10 , pri čemer podatki iz novembra in decembra - ko se onesnaženost z delci zaradi kurišč poveča - še niso všteti.

Za primerjavo. Najhuje v Sloveniji je zrak onesnažen z delci Zagorju, kjer letos že beležijo 38 preseganj - prav tako brez vštetega novembra in decembra, in v Murski Soboti, kjer beležijo 28 preseganj.

24-urna mejna koncentracija PM10 za varovanje ljudi 50 µg/m3 je lahko presežena največ 35 krat v koledarskem letu.

Povprečen dnevni potek koncentracij delcev PM10 v hladni polovici leta 2017 (januar do marec in oktober do december) na štirih merilnih mestih. (Vir podatkov: ARSO.)

O delcih PM10

Analiza virov PM10 kaže, da je vzrok onesnaženja z delci večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih, v slabo prevetrenih kotlinah pa so pomemben vzrok onesnaženja tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov. 

Delci vstopajo v telo prek dihal. V dihalih sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje.

Število prekoračitev dnevne mejne koncentracije delcev PM10 v zraku v obdobju od leta 2005 do 2017 na posameznih merilnih mestih Državne mreže za spremljanje kakovosti zraka v Sloveniji (Vir podatkov: ARSO).
Povprečne letne koncentracije delcev PM10 v zraku v obdobju od leta 2005 do 2017 na posameznih merilnih mestih DMKZ v Sloveniji (Vir podatkov: ARSO).

Onesnaženost zunanjega zraka prvi okoljski vzrok smrti zaradi raka

Izpostavljenost povišanim koncentracijam delcev je povezana z večjo obolevnostjo otrok zaradi astme in dokazano povzroča pojav pljučnega raka. Mednarodna agencija za raziskave raka je onesnaženost zunanjega zraka in delce PM uvrstila v 1. skupino, to je med dokazano rakotvorne snovi za ljudi. 

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi posledic izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku v letu 2016 po svetu umrlo 4,2 milijona ljudi. Onesnaženost zraka je prvi okoljski vzrok prezgodnje smrti v Evropski uniji.

Manjši ko so delci PM, bolj kvaren je njihov učinek na zdravje. Drobni delci namreč brez težav prehajajo skozi membrane celic neposredno v krvni obtok ter se tako s krvjo razširijo po celotnem telesu. 

Vsem prebivalcem, zlasti ranljivim skupinam (dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki), ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča upoštevanje naslednjih priporočil:

- Redno spremljajmo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka in upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev PM10 glede na stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka.
- Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod.
- Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem.
- V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč. 
- Če imamo vgrajene ventilacijske sisteme, moramo v njih uporabljati za delce visoko učinkovite HEPA filtre.
- Bivalne prostore učinkovito prezračimo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja (običajno v zgodnjih jutranjih urah, pred prometno konico).
- Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične  napore  zmanjšati.
- Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
nataša šoštarič (nepreverjen)

velik onesnaževalec okolja so tudi Železnica, kjer je na mrtvem tiru ob parkirišču za avtodome, parkirana diezel lokomotiva,ki je vklopljena 24 ur na dan. Ko ta odpelje, pripelje druga, ki je prav tako vklopljena kot prva. Vlakovodja, kljub prošnjam, lokomotive ne izklopi. baje, da si nabira kilometrino. Torej, ponovna kraja na Železnici.

Starejše novice