Andrej Steyer se poleg županovanja Apačam poklicno ukvarja z mikrobiologijo in virologijo. Spregovoril je o cepljenju, hitrih testih in o epidemiji koronavirusa, pa tudi o teorijah zarot povezanih z aktualno situacijo.

Malokdo ve, da je župan Apač zaposlen na eni izmed najpomembnejših in prepoznavnejših institucij v času epidemije koronavirusa.

Andrej Steyer službuje na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, kjer sodeluje s kolegi, kot sta tudi njegov predstojnik Miroslav Petrovec, znan po vodenju nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19 v Sloveniji, in Alojz Ihan, ki ga je javnost spoznala po opozarjanju na resnost situacije v zvezi s koronavirusom.

Kdo je Andrej Steyer?

Tudi apaški župan, ki ga je pot od soboške gimnazije vodila na študij mikrobiologije v Ljubljano, je mikrobiolog in virolog, torej zelo primerna oseba za odgovore na najpogostejša vprašanja, ki si jih zastavlja javnost. 

Zaposlen je na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Na področju virologije je dejaven od leta 2002, ko je odkril pravi virusni svet z opravljanjem diplome v laboratoriju.

Doktoriral je s področja virusne molekularne epidemiologije, tekom doktorskega študija in po njem, pa je osvojil še tehnike molekularnih in klasičnih metod, okoljske virologije, pomnoževanje in osamitev virusov iz celičnih kultur in virusne patogeneze.

Od doktorata naprej deluje na pedagoškem, strokovnem in raziskovalnem področju, sodeloval ali vodil je nacionalne in mednarodne projekte, je avtor ali soavtor v 169 bibliografskih enotah, od tega 47 izvirnih znanstvenih člankov, član mednarodne skupine za klasifikacijo rotavirusov in recenzent v številnih mednarodno priznanih znanstveno-strokovnih revijah.

Trenutno se na strokovnem področju ukvarja predvsem z razvojem in validacijo novih metod v diagnostični mikrobiologiji, novih delovnih procesov v laboratoriju in testiranjem protivirusnih učinkovin, predvsem razkužil in antiseptikov. 

Informirati je treba prave ljudi

Kot pravi, je v Sloveniji zaupanja v cepljenje vedno manj, kar se kaže tudi v upadanju precepljenosti populacije proti nalezljivim boleznim, ki so v preteklosti zahtevala velike davke, denimo ošpice. Glede na navedeno, ga nasprotovanje določenih posameznikov proti cepljenju ne preseneča, saj ti tako ali tako ne bodo prisluhnili stroki in bodo širili neosnovane teorije zarote. 

»Teh ljudi nima smisla prepričevati, ampak moramo svoje moči usmeriti v informiranje tistih, ki si želijo vedeti kaj več in se na osnovi dejstev odločiti za ali proti cepljenju. Prepričan sem, da lahko s takim pristopom dosežemo večjo precepljenost, kot jo napovedujejo neke ankete,« meni in navede primer pogovora z nekaterimi zdravstvenimi delavci, ki so trdili, da se ne bodo cepili. 

Spoznal je namreč, da so zaupali, kot jim pravi, 'kričačem' na družbenih omrežjih, po njegovih pojasnilih, pa so se vendarle odločili za cepljenje.

»Pa jih nisem v nič prepričeval, zgolj podal razlago. Nenazadnje je cepljenje prostovoljno. Odločitev vsakega posameznika. In prav je, da ljudje imajo možnost vedeti vse podrobnosti o cepivu, da razumejo vse vidike in so seznanjeni z morebitnimi tveganji, omejitvami, kot tudi prednostmi, tako za posameznika kot za družbo,« pojasnjuje.

Razvoj cepiv hiter zaradi financiranja in hitrega prenosa znanja

Številni kot argument proti cepivu navajajo njegov hiter razvoj, pri tem je slišati tudi očitek, da gre pravzaprav za eksperimentalno cepivo, ki temelji na nevarni tehnologiji. Steyer navedene očitke zavrača in poudarja, da je postopek za odobritev cepiva šel po popolnoma istih kriterijih kot za tisto cepivo, ki se je razvijalo deset let. 

Bistvena razlika pri trenutno odobrenih cepivih proti covidu-19 napram drugim, je po njegovih besedah način pristopa pri razvoju. Namesto, da se razvoj začenja s pridobivanjem sredstev iz raziskovalnih projektih na razpisih in s prevzemanjem celotne finančne odgovornosti za morebiten neuspeh s strani proizvajalca, je tokrat celotna finančna tveganja prevzela mednarodna skupnost – financiranje s strani številnih držav, pravi. 

»Še ena zadeva je pomembna. S tem je namreč prišlo do množične aktivacije številnih raziskovalnih skupin, združili so znanja in tehnologijo, ki jo je že kdo dodobra razvil, kod plod večletnega dela in od tam naprej pričeli z razvojem specifičnega cepiva. Nikakor ne gre za eksperimentalno cepivo,« še poudarja. 

Strokovnjaki morajo biti pri izjavah previdni

Pred časom je precej odmevala, sicer kasneje ovržena, izjava znanega slovenskega ginekologa Stanka Pušenjaka, da naj bi cepivo povzročalo neplodnost. Takšne izjave lahko po mnenju apaškega župana povzročijo precej škode.  

»Izjava nekega uglednega slovenskega strokovnjaka ima veliko težo pri ljudeh, zato je pomembno, da pazimo na način in vrsto podajanja informacij in mnenj, sploh v tako občutljivih zadevah. Tista izjava o neplodnosti seveda nima podlage v dejstvih, ampak zgolj v špekulacijah, ki pa niso osnovane na izsledkih kakšnih raziskav,« pojasnjuje. 

Lahko cepivo spreminja človeški genom?

Zanimalo nas je tudi, kako dejansko deluje cepivo, ki se trenutno uporablja v Sloveniji, kaj se zgodi, ko se v telo vbrizga odmerek. Med zarotniki krožijo tudi informacije, da bi cepivo lahko spremenilo naš DNK zapis. 

»Cepivo temelji na informacijski RNA v lipidnem ovoju, ki se dostavi v celico. Molekula RNA (tako imenovana mRNA) nosi genetski zapis za virusno beljakovino S, ki je ključna za vezavo na receptor celice in vsebuje na površini pomembna antigenska mesta, ki so tarča vezave nevtralizacijskih protiteles. Ko se mRNA dostavi v citoplazmo celice, se sproži s strani celičnega mehanizma sinteza te virusne beljakovine. Ta se predstavi iz celice našemu imunskemu sistemu, celicam, ki posledično aktivirajo naš imunski sistem, da ustvari imunsko zaščito proti temu virusu. Pomembno je poudariti, da ta virusna RNA ne vstopa v jedro celice, se pravi ne pride do interakcije z našim genomom. mRNA ima kratko življenjsko dobo in ostaja v citoplazmi,« pojasni strokovnjak.

Že skoraj 20 let se ukvarja z virusi (foto: osebni arhiv).

»Človeštvo je prestalo marsikaj, tudi to krizo bo«

Ponoven in večji zagon nasprotnikov cepljenja, sploh na družbenih omrežjih, ga skrbi. Meni, da bi tu pravilno informiranost in enotno delovanje morali izkazati tudi mediji, pri tem pa ne imeti v mislih zgolj senzacionalizem, »sedaj ni čas za to«.

Po njegovem občutku vlada tudi negativna nastrojenost poglavitnih medijev in dela politike proti vladni svetovalni ekipi, ki je sestavljena iz strokovnjakov in predlaga ukrepe. 

»Kvalitetno objektivno poročanje je tisto, kar v Sloveniji manjka. Vsi se moramo zavedati, da bomo le s sodelovanjem izšli iz tega kot zmagovalci. Tudi sam se na lokalni ravni čutim odgovornega, da z mojim strokovnim znanjem podajam informacije naprej. Predvsem pa, da ne podpihujem na družabnih omrežjih ljudi, ki so tako ali tako že vznemirjeni, s kritikami, zmerjanjem in podobno ... Pa četudi se osebno nisem strinjal z vsem, kar je bilo sprejeto na državni ravni. Človeštvo je prestalo marsikaj, tudi to krizo bo prestalo,« ohranja optimizem in priznava, da je tudi sam resnost virusa ob izbruhu na Kitajskem podcenil.

»A trenutno je dejstvo, da se epidemija dogaja, da ljudje umirajo. Število umrlih v primerjalnem obdobju lani je strahovito naraslo, in ne zgolj v Sloveniji. Če covid ne obstaja, kaj je potem vzrok teh smrti? Verjetno ne 5G omrežje ...« se sprašuje. 

Neodgovorno poročanje medijev ob prijavi smrti

V zadnjih dneh je veliko prahu v Sloveniji dvignila novica, da so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prejeli prijavo smrti, ki časovno sovpada s cepljenjem v enem od domov za starejše.

Za vzrok smrti je bilo sicer že hitro obrazloženo, da je verjetno posledica infarkta, ki nima zveze s cepivom, a dvom je bil zasejan. 

»Preglejte medijske naslovnice v zvezi s tem. Vsi so poročali, da je 'Nacionalni inštitut za javno zdravje prejel prijavo smrti, ki sovpada s cepljenjem'. Kaj državljan na hitro iz tega razbere? Verjetno 'Ena oseba je umrla zaradi cepiva'. Besedo 'časovno' so poglavitni mediji izpustili. O tem sem govoril prej – odgovorno in objektivno poročanje,« je oster Steyer glede navedene tematike.

O vzroku smrti sicer sam ne želi špekulirati in to prepušča pristojnim, a dodaja še: »Tudi podatek, da je pri kar nekaj cepljenih starostnikov po cepljenju bila dokazana okužba s SARS CoV-2, je bil prikazan kot nekaj nenavadnega. Kar pravzaprav ni. Če pogledate strokovno literaturo, poročilo kliničnih preiskušanj, boste videli, da se učinek cepljenja, ko so primerjali skupino s placebom in s cepivom, začne kazati šele desmi do deseti dan po prejemu prve doze. Starostniki v domu so v nekem 'zaprtem' kolektivu, kjer se okužbe hitro širijo. Po dveh ali treh dneh seveda nihče ne razvije zaščito pred okužbo.«

Stranski učinki se natančno spremljajo

Kot pravi, je bilo v klinične faze preizkušanja cepiv več deset tisoč prostovoljcev, ki jih še vedno spremljajo za učinkovitost in varnost.

Po doslej znanih podatkih je cepivo po drugem odmerku več kot 90-odstotno učinkovito, med zabeleženimi stranskimi učinki pa so zaenkrat zavedeni učinki blagih lokalnih vnetnih odzivov in vročina, glavobol, utrujenost, pojasnjuje. 

Po njegovem mnenju je pomembno, da natančno spremljamo stranske učinke, tudi morebiti take, ki doslej niso poznani ali jih ne pričakujemo. To se, tako zagotavlja Steyer, vsekakor z natančnostjo spremlja. 

Tudi cepljeni se bodo okužili

Evropske vlade so tarče očitkov, da cepljenje poteka prepočasi in bo zato trajalo še veliko časa, da bo dosežena ustrezna precepljenost, težave naj bi bile tudi z dobavo cepiv.

Steyer se s tem ne strinja, saj meni, da je trenutna dinamika prilagojena zmožnostim proizvajalca, da cepivo proizvede v tako velikih količinah, po njegovem mnenju je bila tudi strategija Evropske unije glede enakomerne distribucije odmerkov, pravilna.

Pri cepljenju prioritetnih skupin se bo, kot pravi, največ naredilo pri sproščanju zdravstvenih kapacitet, naslednja faza pa je širše cepljenje, ki bo učinkovito preprečilo širjenje virusa. 

»Dogajalo se bo, da se bodo okužili tudi cepljeni, a bo prišlo do blažje oblike, pomnoževanje virusa pa ne bo tako učinkovito, s tem pa tudi manjša verjetnost za njegovo širjenje,« pojasnjuje.

Zakaj 'lockdown' ni želja države

Slovenija je praktično že več kot dva meseca v 'lockdownu', številke pa še kar naprej rastejo, po njegovi oceni bo do sproščanja ukrepov prišlo takrat, ko bomo zagotovili normalno delovanje zdravstvenega sistema, ob upoštevanju dovolj nizkega reprodukcijskega števila, ki ga vodijo epidemiologi.

Kdaj bo to, ne more napovedati, a meni, da nepotreben 'lockdown' ni v interesu države. 

»Od česa pa bomo financirali državo in njeno delovanje? Gospodarstvo se mora čimprej zagnati in sem prepričan, da je to vsem v interesu. Zato bi moralo biti vsem v interesu tudi, da cepivo sprejmemo kot rešitev. V prvem valu smo res bili najboljši. Sedaj v jeseni praktično ni države v naši bližini, ki bi imela epidemijo pod kontrolo. Povsod je podobna situacija, z odtenki … Težko je kdorkoli kritičen do ukrepov. Storjeno je bilo veliko, a žal – narava je močnejša. Ponovno dokazano,« poudarja. 

Hitre teste bi priporočal za testiranje oseb s simptomi in ne za zdravo populacijo (foto: osebni arhiv).

»Hitri testi niso najbolj primerni za testiranje zdravih«

V Sloveniji poteka množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi, a mnogi dvomijo v njihovo zanesljivost, ob tem se pojavljajo še nekateri vidiki o spornem ozadju njihovih dobaviteljev.

Tudi glede PCR testov je že krožilo veliko nepreverjenih informacij, o njihovi uporabnosti, da ne dokazujejo prisotnosti virusa in podobno.

Kako Steyer odgovarja na te očitke, glede na to, da je tudi sam osebno izvajal testiranja na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo? 

»Hitri testi seveda imajo slabosti in po mojem mnenju niso najbolj primerni za množično testiranje zdrave populacije, saj se določen delež asimptomatskih primerov s temi testi ne dokaže, pri čemer se tudi testi med seboj lahko zelo razlikujejo po občutljivosti in specifičnosti. Je pa res, da množično testiranje z molekularnimi testi ni izvedljivo, ne logistično niti finančno. Bi pa hitre teste bistveno prej priporočal za testiranje oseb s simptomi,« meni in dodaja, da glede domnevno sporne dobave nima dovolj informacij, zato se v polemike ne bi spuščal, poudarja pa, da morajo to razčistiti pristojni organi.

Ko strokovnjak ve manj o molekularni metodi

Presenetilo ga pa je, koliko vsega je slišal o PCR testih, in to od oseb, ki znanja na tem področju nimajo.

»Dobiš občutek, kot da veš o molekularni metodi manj, kot nekdo, ki je o tem slišal pet dni nazaj,« se čudi. Poudarja, da gre pri molekularnem testu, kot je PCR, za zelo občutljivo metodo in potrjuje, da lahko z njimi dokažejo tudi sledi virusa. 

»Diagnoza covid se ne postavi zgolj in samo na podlagi pozitivnega PCR testa. Teste izvajajo usposobljeni strokovnjaki, analiza z rezultati se postavi zelo skrbno in v kolikor je prisoten stabilen signal, je to pozitiven test. Drugo vprašanje je seveda, ali so te osebe vse tudi kužne. Ampak tudi o tem imamo že veliko informacij. Ljudje, tudi zaradi poročanja, mislijo, da mikrobiologi kreiramo številke pozitivnih oseb in da se na podlagi tega sprejemajo ukrepi. Ne drži. Če bi imeli prazne bolnišnice in enak delež pozitivnih testov, sem prepričan, da nobena vlada ne bi ukazala 'lockdown' države,« pojasnjuje. 

Sodeloval pri osamitvi koronavirusa

Kot še pravi, je sam izvajal testiranja protivirusnih učinkovin s kliničnim izolatom SARS CoV-2, kolegi so ga osamili in določili celoten genom in tudi izvajali razne teste za klinično uporabo.

»Drži pa, da nismo potrjevali Kochovih postulatov – in to je krožilo po družabnih omrežjih. Pri tem, da sem prepričan, da jih 95 odstotkov, ki so to širili po spletu, sploh ne ve, kaj Kochovi postulati so,« meni. Gre sicer za načela utemeljitelja mikrobiologije Roberta Kocha o odkrivanju patogenov. 

Živeti z naravo ali grožnja novih izbruhov

Kljub temu da smo se vsi marsikaj naučili iz trenutne situacije, pa Steyer poudarja, da na pandemije ne moreš biti pripravljen, človeštvo jih je prestalo že veliko in tudi v prihodnosti se bodo dogajale.

Pri tem pa ima po njegovem mnenju ključno vlogo človekov odnos do narave in bolezni, ki se prenašajo iz živali na človeka - zoonoze, kot se je to zgodilo pri koronavirusu. 

»Človek vedno bolj posega v naravo, neokrnjen del, ki skriva številna presenečenja. Če se ne bomo naučili živeti z naravo, ampak bomo predvsem živeli od narave, bomo pač morali požreti tudi še kako bolj bridko zgodbo. Kot virolog, sem že ves čas vpet v razne raziskovalne projekte. Ena glavnih smeri raziskav je predvsem potencial virološke sfere – kaj se še skriva in kaj lahko pričakujemo. Potencialnih kandidatov za naslednje epidemije ne zmanjka. Vsekakor pa je veliko odvisno od sklopa dogodkov, ali se preskok zgodi ali ne. In vsi ti podatki, ki jih iz takih raziskav dobimo, služijo v namene, kot je trenutna situacija. Še pred 20 leti, ko je bil izbruh SARS CoV v Aziji, so raziskovalci rabili tedne in mesece, da so prišli do informacije, kakšen je povzročitelj. Danes se to lahko zgodi v dveh dneh, cepivo pa se razvije in pridobi dovoljenje v enem letu. To je vloga stroke, ki jo, žal, nekateri zaničujejo,« izpostavlja delo strokovnjakov in pomen znanosti.

Andrej Steyer je župan občine Apače od leta 2018, funkcijo pa opravlja nepoklicno (foto: osebni arhiv).

Biti župan, družinski človek in mikrobiolog

Steyer, ki je na čelu apaške občine od leta 2018, priznava, da ima »nekatere dodatne obremenitve, povezane z epidemijo«, ob sočasnem, sicer nepoklicnem, opravljanju županske funkcije. Pri tem izpostavlja svojo ženo, ki »drži šest vogalov hiše«. 

»Na srečo mi družina stoji ob strani, v občini pa imamo sposobno in učinkovito občinsko upravo ter delujemo kot dober tim. Na to sem ponosen. Zato mi je nekoliko lažje in delo poteka nemoteno naprej, sprejet je že dvoletni proračun, projekti so pripravljeni in delamo nove načrte,« obrazloži izzive županovanja, družinskega življenja in poklicnih zahtev.

Upa, da se bodo občani cepili

Kot še pravi, imajo v občini Apače vzdržno epidemiološko stanje, vsake toliko pa tudi sam poskuša s kakšnim spodbudnim sporočilom občanom. Težko ocenjuje, če imajo občani več zaupanja v stroko, ker imajo za župana virologa, a se trudi, da dobijo prave informacije.

Tudi glede upoštevanje ukrepov večjih težav nimajo, upa pa, da se jih bo tudi čim več odločilo za cepljenje

»Vsekakor se bom cepil, ker je cepivo varno in učinkovito. In ker je to prav, predvsem za zaščito najranljivejših in seveda sebe ter svoje družine,« zaključi.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
SLO (nepreverjen)

Zdaj že 'zarotniki' razmišljajo koliko so temu plačali, da to govori. Ogromno je čudakov tako, da je res pametno jih ne prepričevat. Verjamem pa, da bodi nekateri le dojeli to resno situacijo in pomagali družbi.

božidar (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

A STE ŽE UGOTOVILI OD KOD METKI NAD VAŠIMI GLAVAMI .GLAVONJE

Starejše novice