Reper Emkej oziroma Marko Kocjan je izdal nov komad z videospotom, ki nosi naslov Veš kaj bi ti mogo.

Zdi se, da podrobnejše predstavitve Emkej resnično ne potrebuje več in bi šlo zgolj za navajanja že poznanega. Na kratko? Uveljavil se je pri ekipi Tekochee Kru, se nato preusmeril v solo kariero, izdal štiri albume, ustanovil samozaložbo Wudisban in zabeležil kilometrino odrskih nastopov.

Z mariborskim reperjem, ki se večkrat humorno, a zato nič manj pronicljivo loteva samega sebe in sodobne družbe, smo nazadnje spregovorili ob izdajanju zadnjega albuma Probaj razumet, s katerim je dokazal, da so mu čas, odmik in samorefleksija prav dobro deli.

Prvega maja pa je zvočnike poslušalcev presenetilo nekaj novega: komad Veš kaj bi ti mogo, za katerega je tudi nastal videospot po scenariju Domna Ožbota in Maje Andlovic ter v režiji slednje.

Veš, kaj bi moral? Zoreti

Medtem ko meni, da je odgovoren predvsem za spremembe pri sebi, pa sveta nima ravno namena spreminjati: »Postal sem boljši človek. No, vsaj mislim, da je tako. Bolj sem vreden zaupanja kot pred leti. Imam druge vrednote, druge cilje. Manj pametujem, manj govorim, 'probam' razumeti in voditi z zgledom,« osvetli svoj namen dozorevanja. 

Slednje pa je moč občutiti tudi v vsebini novih stvaritev, ki pričajo o razvoju Emkejevega ega, ki se posrednega nagovora v besedilih sedaj loteva nekoliko drugače: »Izhajam iz sebe. Zrelost je odraz 'Zorenja'. Kaj mislim s tem, je, da z leti pridejo druge vrednote in prioritete. Zdaj mi je glavno, da imamo mir, da me obdajajo kreativci, da so stvari 'porihtane'. Finančno in čustveno. Teksti različno vplivajo na ljudi. Rad bi le, da ljudje razmišljajo s svojo glavo.«

V novem komadu Veš kaj bi ti mogo je jasno zaznati predvsem pretirano zasičenost s tujim pametovanjem. A pravi, da je trenutno v fazi, ko je zadovoljen s svojim življenjem in se le trudi premikati meje, »predvsem tiste v glavi, ki so umetno ustvarjene zaradi strahu pred novim in neznanim«.

Kaj bi 'mogo' Maribor?

Kljub paradoksalnosti pa nisva mogla zaobiti vprašanja, kaj pa bi 'mogo' Maribor. »Nehal sem govoriti, kaj bi kdo 'mogo'. Ampak med nama: mogo bi se nehati primerjati z drugimi. Takšen je, kakršen je. Samo je lahko vedno boljše.«

Razvoj Emkeja = razvoj glasbenega izraza

Ker je omenjena sprememba njegovega liričnega izraza iz sprva nekoliko hudomušnih in lahkotnejših Tekochee Kru na nekoliko resnejše moraliziranje v solo karieri očitna, pojasni, da so življenjska obdobja tista, ki vplivajo na takšno dinamiko oziroma razvoj vsebine komadov.

»Ne vem točno, ampak tak sem. Najprej se ful zezam, potem pa se še bolj zamislim. Iskreno ne razmišljam na tak način, ali bo smešno ali bo, kot praviš ti, moraliziranje. Glavno mi je, da sporočilo pride do poslušalca. Mislim, da me obdobja v življenju inspirirajo za teme. Ko smo snemali s Tekocheemi, sem živel pri starih, nisem imel ravno skrbi in se nisem najbolj zavedal, kaj je v resnici življenje. To so bila res jaka leta.«

Meni, da so velik vpliv na tisto miselnost imele tudi trma, vzvišenost in ideja vsemogočnosti. »Potem sem spoznal, da obstajajo za uspešne procese koraki, ki jih ne smeš preskočiti. Če jih, ti ne uspe. To me je umirilo, mi dalo fokus in metodičnost. Takrat sem spoznal, da je muzika to, kar hočem delati do konca, tudi če ne bom za mikrofonom,« pojasnjuje mariborski reper, ki si sedaj želi predvsem to, da njegovi poslušalci (p)ostanejo pošteni, a vendarle ne naivni.

Združevanje moči in vizij ali »folk skoz nekaj pričakuje«

V preteklosti – nazadnje tudi album v soavtorstvu z Roots in Session – je sodeloval z velikim številom glasbenikov, zato ideja o morebitnem ponovnem združevanju glasbenih moči in vizij ni tako nenavadna. »Veš, da skoz razmišljam naprej,« mi na to odgovori takoj. 

Namen ima sodelovati tudi z mladimi producenti, kot so Erak, Emiljo A.C., Rey Topol itn., ter posneti album z Muzičari, z bandom, ki 'ga dela boljšega' – Nikolo Sekulovićem, Vidom Turico, Anžetom Metodom Breskvarjem in DJ Kpow-om. Skupno mozganje, preizkušanje in ustvarjanje poteka že nekaj časa, a kaj natančnejšega ne more izdati. »Kaj in kdaj bo? Ni'am pojma. Upam, da nam uspe do naslednjega leta.«

»Večjih načrtov je kar nekaj … Rad bi nastopal na Izštekanih, v Kinu Šiška, poleti nekje na obali, rad bi končal novo plato, posnel novi spot … Ko imaš svojo založbo, nimaš rokov. In zato lahko spilim stvari do te mere, da lahko vedno stojim za njimi. Včasih se zavleče, ampak predlagam, da skoz pričakujete nekaj od mene, dokler sem tu. Zdaj sem se že navado, da folk skoz nekaj pričakuje.«

A njegovo pravo naravnanost pri večletnem glasbenem ustvarjanju potrjuje število koncertov in radijskih predvajanj ter število odzivov muzičarjev, stroke in poslušalcev. »To je zame potrditev. Pa ljubaf.«

Mlado glasbeno sceno ocenjuje za raznoliko, saj je »veliko pridnih in delovnih ljudi, ki čakajo na svojo priložnost in verjamejo vase«. Na njej pa veliko razdvojenosti povzroča tudi sodoben in pri nas vse bolj prisoten žanr – trap, v katerem se je uspešno preizkusil tudi Emkej. 

»Izpostavil bi predvsem beatmakerje in producente, ki so pri nas čisto premalo prepoznani. Pol imaš tu še veliko enih bendov, ki po vlažnih garažah iščejo preboj,Na pa pop pevce in pevke … Če veš kje gledat, je zelo živo. Kar se pa tiče trapa, se mi pa zdi, da imajo eni isti odnos do njega, kot so imeli naši stari do rapa. Jaz še nisem star. Meni ga benga.«

Nihče nam ne govori, kakšno muziko ustvarjati

Z Nikom Miholičem pa sta ustanovila tudi zavod Beseda – Zaveza, ki je rezultat razvoja gibanja Wudisban Records, ki že nekaj časa združuje predstavnike hip-hopa iz Maribora, Velenja, Ljubljane, Primorske in Koroške, promovira tovrstno kulturo, mladim ponuja priložnost ter spodbuja kulturno rabo različnih zvrsti slovenščine.

A Marku se včasih zazdi, da bi lahko dosegli več: »Vsak ima svojo vizijo o 'založbi', zato je včasih težko najti skupni imenovalec.«
Vendar pa mu mladi – eden izmed takih je tudi Vazz, najmlajši član Wudisbana, ki je v preteklem letu izdal prvenec z naslovom Individuum – dajejo upanje, da so njihove namere prave, saj »so nekje talenti, ki rabijo samo luč, da malo posveti nanje«.

»Nekateri izmed njih so odrasli v res zaupanja vredne ljudi, kar si – poleg tega, da ima vsak od njih v lasti svoje mehanske in avtorske pravice – štejem kot največji dosežek. Se pa stvari zelo hitro spreminjajo. Sploh zdaj, ko se poslavljajo CD-ji in se vse seli na digitalne platforme. Zadovoljen sem, da imamo ta Zavod tudi zato, ker nam noben ne govori, kako muziko naj delamo ter smo v vsakem momentu kreativni in svobodni.«

Kmalu na Lentu

Konec junija, 27. natančneje, pa bo Marko izpolnil dolgoletno željo in tako bomo lahko nov komad slišali v živo pod KMŠ odrom.

»Nekaj časa sem živel v stanovanju nad Jurčkovim odrom in sem si vedno želel nastopat na njem. Na oknu sem poslušal Smolarja, Kreslina, Predina in druge peti njihove najboljše tekste v natrpani ulici v intimni atmosferi. Rekel sem si: enkrat bom jaz tudi! Vabljeni.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice