Velika toplotna obremenitev ljudi prisili, da si poiščejo hladno zatočišče. Nekateri ga najdejo kar med domačimi štirimi stenami s klimatsko napravo, drugi ga iščejo zunaj svojega doma.

Maribor s svojo okolico sicer ponuja ogromno možnosti ohladitve, vendar po našem mnenju, kljub vsemu prednjačita kopališče Mariborski otok in zeleno Pohorje. Ekipa Mariborinfa je stanje preverila na terenu in se prepričala, da prejšnje navedbe tudi dejansko držijo. Tako smo lahko opazli precejšnjo gnečo na Mariborskem otoku, ki je v tem trenutki sicer idealen za hlajenje pregretih teles, vendar že precej časa kandidat za prenovo, ki je še ni na vidiku. Občina se sicer vsako leto vsaj malo potrudi in obnovi del dotrajane infrastrukture, kar pa je kapljica v morje, glede na izjemen potencial kopališča, ki domuje na zavidanja vredni lokaciji.

Tudi Pohorje še ne zna izkoristiti vsega svojega potencila, ki ne bi smel biti fokusiran zgolj na zimsko sezono, saj je s svojo višino, idealno zatočišče pred poletnimi vročinskimi vali, ki otežujejo vsakdan predvsem starejši populaciji. Kljub vsemu Mariborčani "svojega hirba" ne dajo in se ne glede na ponudbo, množično odpravljajo med zelene planjave hriba, ki bdi nad Mariborom, saj je temperaturna razlika, zaradi višinske, lahko tudi do 8 stopinj Celzija.

Iskanje hladu ni edini način soočanja z vročino

Pravzaprav je iskanje hladu zgolj eden izmed segmentov premagovanja visokih temperatur ozračja, saj človeško telo zraven hladu potrebuje še dovolj tekočine. In v teh vročih poletnih dneh je za odžejanje zagotovo najboljša izbira kozarec hladne vode. Voda je namreč, četudi nima kalorijske vrednosti, najpomembnejše hranilo in brez nje bi naš organizem v zelo kratkem času prenehal delovati. Ima številne funkcije in je nujno potrebna pri mnogih kemijskih reakcijah, ki se odvijajo v telesu. Ima tudi ključno vlogo pri celjenju ran, z njo namreč dovajamo kisik in hranilne snovi, ki so nujno potrebne za celjenje.

Zadosten vnos vode naj bi prispeval k zmanjšanju tveganja za nastanek nekaterih vrst raka in pojava ledvičnih kamnov. Prav tako s pitjem zadostne količine vode poskrbimo, da se naše telo ne pregreje. Nezadosten vnos vode pripelje do dehidracije in s tem do precejšnjega števila težav ali celo nevarnih zdravstvenih zapletov.

Naj bo žeja indikator za vnos tekočine

Količina vnosa vode se razlikuje od osebe do osebe in je odvisna od različnih dejavnikov, kot so npr. starost, spol, prehrana, raven telesne aktivnosti, potenje, zdravstveno stanje posameznika in številnih okoljskih dejavnikov kot sta temperatura in vlažnost ozračja. Za nekoga bo pet ali šest kozarcev vode na dan več kot dovolj, za drugega pa bo to premalo. Zagotovo pa je bolje popiti kakšen kozarec več kot premalo.

Naj bo žeja vaš vodnik in pijte takrat, ko ste žejni. Stalno pitje in pretirana skrb o zadostni količini vode, ki jo spijemo, je pri večini populacije povsem odveč. Zapomnite si, da tudi z drugimi živili, ki jih uživate, poskrbite za vnos vode v organizem. Več vode ne pomeni tudi nujno več zdravja ali takojšnje izboljšanje počutja. Seveda pa bodo nekateri ljudje s pitjem večjih količin drastično vplivali na svoje počutje in samo zdravje. To so športniki, fizični delavci, ljudje z določenimi boleznimi in tisti, ki so izpostavljeni toplejšim in suhim podnebnim razmeram. Večji vnos pa je prav tako priporočljiv ženskam, ki so noseče ali pa dojijo, tudi otroci, ki so v fazi razvoja, potrebujejo več vode od drugih.

Kako vemo, da smo v telo vnesli dovolj tekočine?

Nekateri znaki nezadostnega vnosa vode so žeja, suha koža, utrujenost, glavobol, redko uriniranje in zaprtost. Ko je oseba dehidrirana, nastanejo številne težave.

Človeške zahteve po količini samega vnosa se spreminjajo iz dneva v dan, to je namreč odvisno od številnih dejavnikov, kot so zdravstveno stanje, vremenske razmere in obseg telesnih aktivnosti. Vaš organizem je opremljen z mehanizmom, ki vam bo dal vedeti, ali ste vnesli dovolj ali premalo vode. Enostavno sledite občutku žeje in ga ne zanemarjajte, torej pijte, ko ste žejni. Da bi lažje ocenili, ali ste v telo vnesli dovolj vode, vam svetujemo tudi, da enostavno opazujete število obiskov stranišča (uriniranj), barvo urina in sam občutek žeje. Če boste dovolj pili, bo urin obarvan svetlo rumeno. Če pa bo prozorne barve, to pomeni, da lahko kakšen kozarec vode na dan tudi izpustite.

Povprečen, zdrav človek v povprečju odvaja urin približno 7–8-krat na dan. Če opazite, da bolj redko urinirate, je to lahko znak pomanjkanja vode, na drugi strani pa pretirano uriniranje med drugim nakazuje na pretiran vnos vode.

Ljudje se moramo vrniti k osnovam, saj smo na žalost izgubili stik z nečim neprecenljivim, to je poslušati svoje telo. In prav slednje lahko prepreči marsikateri neželjen zaplet na vseh zdravstvenih področjih in v vseh letnih časih, ne zgolj ob poletnih vročinskih valih. Vsekakor pa človeško telo ob divjem vsakdanu potrebuje sprostitev, ki je lahko prav tako divja kot recimo spust s kolesom iz Pohorja.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice