Za vas smo zbrali nekaj vročih destinacij vse od šestdesetih do devetdesetih, ki jih pomnijo cele generacije.

Jih še pomnite? Diskotek in nočnih klubov v Mariboru in okolici, ki so zaznamovale vaša najbolj plesna leta? Za vas smo zbrali nekaj vročih destinacij vse od šestdesetih do devetdesetih, ki jih pomnijo cele generacije.

Hipi scena tudi pri nas zaživela v 60ih

Pa začnimo s centrom mesta na sredi 60-ih let. Na mestu današnje Astorije je bila diskoteka že leta 71’, še prej, v zgodnjih 60-ih pa smo današnjo Astorio poznali pod imenom Dancing. Tu se je na veliko plesalo v dvoje, kakor dandanes vidimo le še na filmih. Klub je obratoval vsak dan do zgodnjih jutranjih ur.

Medtem, ko so v Dancingu v objemu še plesali na “sentiše”, pa se je nedaleč proč, podobno kot v ZDA, Veliki Britaniji in celotni nekdanji Jugoslaviji, začenjala prava glasbena revolucija. Svobodno hipi Flower Power gibanje, ki ga je zaznamovala predvsem odlična glasba in (legalna) uporaba psihedeličnih substanc, se je dodobra poznala tudi v Mariboru, kakor tudi v celotni Jugoslaviji. Stari rockerji, a mladi po duši se verjetno še dodobra spominjajo kultnega Kluba mladih na Orožnovi. Tam nisi videl enega na kratko ostriženega moškega, prevladovali so dolgolasci v hlačah na trapez, mnogi (moški!) so nosili celo škornje z visoko peto. V slovitem klubu so denimo nastopile slavne ex-yu progresivne glasbene “grupe”;  srbska glasbena skupina SMAK, hrvaška grupa Time, ki je nedolgo nazaj nastopila tudi na mariborskem Festivalu Lent, in pa seveda izjemno priljubljeni Bijelo dugme.

Podobna rock scena je zažigala tudi na samem območju Lenta, in sicer v tako imenovani Hali C. Tu so se zvrstili mnogi koncerti, med drugim so nastopili tudi znani rockerji Status Quo. Po besedah rockerskih starešin, ki so burno debatirali o starih dobrih časih rocka v Mariboru v nekem lokalu na Taboru, so se v Halo C tedaj zgrinjale cele množice iz Evrope.

Disko in funk v 70ih so vrtele same znane “face”

Tudi 70-ta so zaznamovale hlače na zvon, začelo pa se je novo glasbeno gibanje disko glasbe. V neposredni bližini mestnega parka pri študentskih domovih je v začetku sedemdesetih začela obratovati Depandanca, klub, ki ga je vodil sedanji direktor Radia City Mišo Helbl. Kot velik poznavalec glasbe se je kakopak tudi tukaj izkazal kot odličen dj, vrtel naj bi zelo kvaliteten funk in komercialno glasbo. Vzporedno z Depandanco so ljubitelji glasbe lahko uživali tudi v diskoteki Anderlič, ki se je tedaj nahajala v hiški za današnjo istoimensko restavracijo. Za tukajšnjo odlično glasbo – vsaj tako so jo presodili veliki modreci tedanje scene – je poskrbel Milan ‘Latin’ Muso, današnji glasbeni sodelavec za Festival Lent, urednik glasbenega uredništva za regionalno televizijo RTS in glasben entuziast. Svoj vrhunec popularnosti je Anderlič doživel med leti 75’ in 78’. V bližini Anderliča, tik ob Treh ribnikih se je tedaj nahajala še ena diskoteka, kjer je glasbo vrtel vsem znani Mariborčan Igor Irgolič Furgola, sicer zbiratelj drobnarij in krojač.

Fontana in Amadeus – dva bisera Helbla

Mnogi Mariborčani, ki so bili zajeti v disko valu sedemdesetih, se nedvomno z nasmeškom spomnijo diskoteke Fontana, ki je stala na mestu današnjih istoimenskih mariborskih term. V diskoteki, ki se je odprla na drugi polovici sedemdesetih, sta glasbo vrtela Milan Latin Muso in Brane Rončel, velik poznavalec jazza, ki se ga verjetno spomnite iz kultne televizijske oddaje na nacionalni televiziji Brane Rončel izza odra. Izmenjajoča se dj-a naj bi vrtela predvsem ameriški kantri rock, ljudje pa so plesali kot za stavo. Konec sedemdesetih je legendarno Fontano prevzel že omenjen Mišo Helbl z malce drugačnim, a kljub temu dobro sprejetim glasbenim pristopom. A tudi to diskoteko je, kakor vse ostale, v začetku devetdesetih dočakal propad. Helbl pa si je dokaj hitro opomogel, saj je takoj za Fontano na Slovenski ulici nad tedanjim Mlinčkom odprl znameniti klub Amadeus, kjer so vrteli kvalitetno disko glasbo. Klub je obratoval vse do konca 90-ih.

Obdobje bundes liga frizur in ženskih trajn

Ne pozabimo še na diskoteko Pristan, kakopak na območju današnjega kopališča na Lentu. Se še spomnite gospoda, ki je skrbel za glasbo v nekdanjem pristanu? Tako je, to je bil Stojan Auer, nekdanji voditelj oddaje Poglej in zadeni, ki ga danes srečujemo predvsem v nekoliko drugačnih (političnih) vodah. Vrtel naj bi predvsem komercialno glasbo, le ob četrtkih so za študente vrteli rock. Auer pa ni vrtel le v Pristanu; v začetku 80ih s(m)o ga namreč v vlogi dj-a lahko videli na mestu bivšega mestnega Casinoja, le da se je diskoteka na tem mestu tedaj imenovala Zodiak. Glasbo enega in istega Auerja je takratna mladina poslušala tudi v Klubu 83 na Tržaški cesti. Mladina je v zakajeni kleti lahko plesala na komercialni disko tistega časa.

Ko smo že pri desetletju “bundes liga frizur”, ozkih kavbojk in ženskih trajn, lahko omenimo še nekaj slovitih klubov in diskotek. V Kamnici so bili v tamkašnjem kulturnem domu večkrat organizirani dobri koncerti. Nasmešek na usta pa mnogim nedvomno prižene spomin na bresterniško diskoteko Sidro, ki je bila nekoč na mestu današnje istoimenske picerije (le da je bil vhod iz druge strani). Znamenita diskoteka je svoja vrata odprla v drugi polovici 80ih, odprta pa je bila dobro desetletje. Seveda je sem tedaj hodil ves Maribor – tedaj se je v teh prostorih na veliko kadilo, nemalo pa je bilo tudi pretepov. Damir Čiček, Puljčan, ki je študiral v Mariboru, se spominja časov, ko je Mariborsko nočno življenje želel predstaviti svojemu bratrancu.

“Sem sem pripeljal svojega bratranca iz Pule in ga odpeljal na Sidro. Ko smo prispeli, je takoj izbruhnil nek pretep – to se je tukaj redno dogajalo. Ker je stvar eskalirala do točke, da bi bilo dobro oditi, sem ga peljal še v Fontano. In glej ga zlomka, po nekaj pijačah je mojega bratranca z noži napadlo nekaj lokalcev. A nič ne de, moj bratranec je bil velikan in mu niso mogli do živega. Žal pa si je tedaj o Mariboru ustvaril slab vtis,” se v smehu spominja Čiček.

90-ta: nova moda, nova glasba, novi klubi

V 90-ih je še obratovalo nekaj klubov in diskotek, ki smo jih že omenili, ne pozabimo pa še na enega velikana tistega obdobja: sloviti MKC z obilico rock glasbe in funka, ki je vrata odpiral s strani Orožnove v prostorih današnje Univerze v Mariboru. Za glasbo je v MKC-ju med drugim takrat skrbel tudi Matjaž Lah, starejši brat znanega mariborskega fotografa. Ljubitelji “underground” scene so v 90-ih hodili tudi v kompleks Pekarna, ki je bil tedaj še precej v “razcvetu”, priigral pa si je sloves kraja, kjer se zbirajo odvisniki od drog. Kdor pa je prisegal na komercialno različico 90-ih, mu srce nedvomno poskoči ob spominu na diskoteko Vienna, ki je obratovala v začetku devetdesetih v Dobrovcah. Tukaj so ljudje plesali na komercialni disko. Podobno glasbo ste lahko poslušali tudi v nočnem klubu LaBoheme v Miklavžu, kjer so se razgaljale plesalke. V 90-ih so se glasbeni intelektualci in ljubitelji jazza lahko podružili tudi v klubu Satchmo na Strossmajerjevi, ki pa danes svoj nekdanji sijaj ohranja bolj po videzu. Verjetno tudi ni treba posebej predstavljati še danes obratujočega Štuka, ki je tudi tedaj šudentom ponujal rock poslastice?

Naposled pa se nostalgično spomnimo še na stari dobri Yucatan v Šentilju, kjer so vrteli komercialno elektronsko glasbo. Lani bi diskoteka praznovala že 20. obletnico obstoja, torej so jo odprli že leta 1995. Sem so se zgrinjale množice vseh starosti, od 14. letne mularije, do ljubiteljev “tuc tuc” glasbe srednjih let. Kdo se ne spomni djev Ice Simonija in Nicka? Pa gostujočih djev – Gigi D’Agostino, Preciozo & Marvin, Molella in mnogih drugih? Mladi, ki takrat v Yucatan še nis(m)o smeli, smo slovite komade, ki so jih tam vrteli, bili primorani poslušati preko prenosa na radiu Plus. Oh, ta nostalgija ... Sicer pa smo na podobni "tuc tuc" lahko plesali tudi v diskoteki Masai v Melju, v Impulzu smo poslušali zlasti house glasbo, za nekoliko trši techno pa se je bilo potrebno zapeljati do Martina Krpana, prav tako v Melju.

Foto: Pokrajinski arhiv Maribor, Astoria leta 1963

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice