Opozorilo: Pajzl ne označuje zanikrne beznice v Mariboru, pajzl označuje lokal s svojevrstno zgodbo in pristno domačo izkušnjo. Ti pa se med seboj tudi močno razlikujejo.

V Mariboru jih je »preko palca med 70 in 100«, nam poda okvirno oceno Simon Cigula, vodja Pajzl ture. »Ti so raztreseni po celem mestu, a so tudi točke, kjer jih nekoliko več. Recimo okoli tržnice, ti so živahni predvsem v nedeljo dopoldan, ali pa na avtobusni postaji, tudi na Limbuški cesti …« 

Rajzefiber biro je organiziral Festival sprehodov, namenjen odkrivanju skritih kotičkov mesta, ki razpletajo klobčič preteklo-sedanje zgodbe in odkrivajo skrivnosti štajerske prestolnice. Prijavili so se različni sprehajalci, prijavljene popeljali po zakulisju mestnega jedra in jim omogočili raznovrstne izkušnje.

Ena takšnih, ki je odkrivala slednje, je bila tudi Pajzl tura. Treba je takoj razčistiti, da sprehod po pajzlih ni vključeval neuglednih oziroma zanikrnih gostiln, kot navaja definicija Zdenka Borovka v Slovarju starejše mariborščine, temveč tiste manjše gostinske lokale, očem nekoliko skrite in tako obiskane predvsem s strani stalnih strank, tako imenovanih »lokalcev«.

Ogledalo pajzla je šank – lesen in le redko prazen

»Če je lokal pajzl, ugotoviš hitro in po občutku,« pripoveduje Cigula. »Skoraj smo bili že na tem, da izdelamo ocenjevalno tabelo, s katero bi lahko vsak obiskani lokal dejansko ocenili. Ogledalo pajzla je seveda šank, po njem prepoznaš 'pravi pajzl'. Ta je običajno lesen in le redko prazen, obiskovalci pa so načeloma starejši moški,« nadaljuje z opisom kriterijev. Pri tem ne moremo mimo pikada na steni in toaletnega prostora na ključ.

»In če lokal nosi ime po šefici, je to zgolj plus.«

Dogodivščina, letance in špricer

Tako se po mestnem jedru (in seveda tudi okoli) skrivajo najrazličnejših tovrstni lokali, ki ponujajo prijateljsko oziroma domačo izkušnjo. Eden izmed takih je tudi znameniti Bar Dželoza, ki jeseni praznuje kar 50 let in bo obiskovalce počastil s popusti.

»O Dželozi sem slišal mnogo zgodb, zdaj pa jih imam tudi sam. Bar Benetke ima neverjetno lokacijo, pa vsi le hitijo mimo. Pa jih je še toliko! Veliko jih bo še treba izkusiti, da bodo padale takšne ocene.«

Tudi ne moremo mimo Bara Smreke, ki drugače nudi prenočišča, tokrat pa so udeležence Pajzl ture počastili tudi s hrano: »Izvedeli smo, da kuhar Božo praznuje rojstni dan. Mi smo ga povabili na špricer in mu zapeli rojstnodnevno, ta pa nas je povabil na letance (perutničke). Ne reči, da to ni pristna domača izkušnja …«

Dogodivščina in nepričakovane stvari

In ravno to je razlog, zakaj obiskati pajzl. »Zaradi dogodivščine! V sodobnih lokalih lahko vedno pričakuješ izkušnjo na enakem nivoju. Kavica bo zmeraj enaka, ob toplem sendviču bo vedno posodica s kečapom … V pajzlu pa ne. Če nisi stalni, nikoli ne veš, kdo bo tam ali s kom se boš pogovarjal, kdo se bo skregal (kar se pogosto tudi zgodi) … Za razliko od sodobnega lokala se v pajzlu lahko zgodi mnogo več. Nepričakovane stvari.«

Tako nam je zaupal tudi obiskovalec Blaž, ki je na turo prišel sam, na koncu pa se komaj poslovil od udeležencev: »Bil je več kot odličen uspeh, ki se mora ponoviti. Navadno v te lokale ne zavijem, a so svojevrstna izkušnja. Takšna pa je bila tudi družba. Nikogar nisem poznal, na koncu pa se nas je družilo okoli dvajset, pilo špricer in izmenjevalo zgodbe … Najboljša pa je tista domača izkušnja in natakaričina prijateljska obravnava gosta ... Kot da si stalni.«

To potrdi tudi Simon, ki meni, da ima prav vsak lokal svoje vzdušje in pajzli imajo prav posebnega. »Še preden smo se odpravili na pot, sem sprehajalcem dal napotek, naj opazujejo in vpijajo vtise. Vsak pajzl ima podobno, a hkrati drugačno vzdušje. Nekje so lahko bolj prijazni in prijateljski kot drugje.«

Ideja uradnega Pajzl Toura je bila tako prijateljeva, vendar pa jo je Simon hitro zagrabil. »Maribor ima kotičke, ki so se odkrivali na sprehodih. In to so zdaj tudi pajzli s svojimi zgodbami in vzdušji. Veliko Mariborčanov večine še ni obiskalo, le redki pa so tisti, ki se za sprehod odločijo namerno. Pajzl Tour je priložnost za odkrivanje stare mestne izkušnje.«

Špricer se nataka po občutku

A ob tem Simon pojasnjuje, da je po opažanju sodeč največ obiskovalcev pajzlov moških poznih srednjih let, kar pa ni bilo opaziti na njegovem sprehodu, ki so se ga udeležile tako ženske kot moški, in to različnih starosti. 

»Vendar pa 'fensi stvari' v pajzlih niso dovoljene. Špricer, škropec, pivo, pa tudi kakšno žganje. Špricer je avtohton glede na vsak pajzl in je velik del pajzl izkušnje. Količinsko ga ni preveč, spiješ pa lahko tudi samo enega in odhitiš naprej,« pojasni in ob tem še doda: »Manj pozornosti pa se tudi posveča natančnosti. Le redko je natočeno točno dva deci ali pa natančno pol-pol mešanica. Špricer se dela po občutku.«

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Danvid (nepreverjen)

Norci,reklamirate alkohol ? Imate radi nesrece?
In to niso pajzli ampak STALE z rednimi
Brezposelnemi pujceki.

Starejše novice