Negotovost začetka proizvodnje v Magni razburja slovensko javnost. Medtem ko okoljevarstveno dovoljenje še ni pravnomočno, Magna svari pred selitvijo proizvodnje v Gradec. Rektor Univerze v Mariboru izpostavlja pomen investicije za širšo regijo.

V Magni so včeraj potrdili, da so že pričeli z organizacijskimi pripravami za selitev proizvodnje, ki je bila predvidena za Hoče, nazaj v Gradec. To je posledica negotovosti o začetku testne proizvodnje, ki je bila sicer načrtovana še ta mesec.

Zaradi še ne pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja proizvodnja v Hočah še ni mogoča vsaj mesec dni, kolikor znaša rok, v katerem se lahko okoljevarstvena organizacija Rovo pritoži na zavrnjeno pritožbo. V kolikor bi pri Rovo sprožili upravni spor, bi postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja lahko zavlekli še za več mesecev.

Tega si Magna zaradi že prejetih naročil ne more privoščiti, zato vse bolj glasno razmišljajo o planu B - selitvi proizvodnje v Gradec.

Gorazd Marinček odgovornost za zamudo zanika in puščico usmerja v Magni, ki naj bi po njegovih besedah sama zamujala pri posameznih aktivnostih. 

»Z naše strani ni nobenega problema. Vse se da rešiti v tem 30-dnevnem roku za pritožbe,« je bil Marinček pred dnevi jasen za Mariborinfo in s tem ciljal na dopolnitev zakona o Magni, kateremu pa nekateri vpleteni po njegovih besedah niso najbolj naklonjeni.

Proizvodnja v Gradcu bi morala biti maksimalna

Marinček je včeraj za STA izpostavil navedbe njegovih virov iz Magne, da ima lakirnica v Hočah za letos zgolj 200 naročil. A pri Magni zagotavljajo, da je naročil več kot dovolj.

Tako bi po neuradnih informacijah v primeru neuspešnega zagona proizvodnje v Hočah morali zaradi že potrjenih naročil v Gradcu povsem maksimirati proizvodnjo, kar bi pomenilo, da bi tamkajšnja proizvodnja morala potekati 7 dni v tednu 24 ur na dan.

Rektor izpostavlja širši pomen prihoda Magne

»Sam gledam na prihod Magne v nekoliko širšem kontekstu,« izpostavlja rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič. Kljub nekaterim pomislekom poudarja pomen vstopa velikega industrijskega sistema v naš prostor, ki odpira priložnosti tudi za mala in srednje velika podjetja v smislu navezovanja na tak sistem.

»Projekt je že v prvi fazi zelo perspektiven, v prihodnosti pa ima pomembne posledice za širše okolje. Hkrati s tem je umestitev takšnega podjetja v prostor dobra referenca. Na ta račun bi lahko privabili druge investitorje na drugih visokotehnoloških področjih,« pravi Kačič.

»Začetek delovanja trenutno izvedenega projekta se mi zdi zelo pomemben za širšo regijo,« poudarja rektor.

»Velika škoda, če do uresničitve ne bi prišlo«

Po Kačičevih besedah je močno gospodarstvo zmeraj motor družbe, države, ki jih štejemo kot uspešne, pa so vse brez izjeme gospodarsko uspešne in močne.

»S tega stališča bi bila za ta del slovenskega prostora zelo velika škoda, če do uresničitve projekta ne bi prišlo,« pravi in dodaja, da je potrebno upoštevati vse okoljske standarde. »A vendarle imamo množico že delujočih podjetij, ki brez težav obratujejo. Menim, da bi morali nujno najti rešitev tudi v tem primeru,« zaključuje Kačič.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Karl (nepreverjen)

Kaj Marinceka briga koliko narocil ima Magna. To ni njegova stvar, njegova stvar je, da izgine in se ne briga za to kjer mu ni mesto. Njegov interes ni zascita okolja ampak blokiranje Magne in investicije, za njim stojijo drugi ljudje, ki imajo zaradi Magne izgubo.

Starejše novice