»Slabo pripravljene projekte smo pripeljali do tega, da so zdaj že dobro narejeni,« pravi Arsenovič (foto: Jure Banfi).
Z mariborskim županom Sašo Arsenovičem o prvi polovici mandata, ki ga je zaznamovala tudi epidemija koronavirusa. Kaj meni o prazni Magnini lakirnici, kaj o idejah na mariborskem letališču? Kako oživiti Pohorje in kako urediti promet?

Saša Arsenovič, zdaj že drugo leto župan Mestne občine Maribor, po prvi polovici mandata ne skriva zadovoljstva z ekipo, s katero so prevzeli vajeti občinskega krmila. O megalomanskih projektih govori podobno kot običajni meščan o odhodu v trgovino, a hkrati daje vtis, da mu ni odveč misliti na majhne zgodbe mesta. Je to tisto, kar je Maribor potreboval? 

Mesto si je želelo drugačen Čarobni december in ga v koronaletu tudi dobilo. Osrednje prizorišče pa je na prenovljenem Glavnem trgu. Ste zadovoljni?

»Če ne bi bilo ukrepov, bi dejansko bilo prizorišče na Glavnem trgu. Tega prizorišča ni. Tam je bil načrtovan advetni koledar na stari mestni hiši, to bomo naredili drugo leto, s programom za otroke. Ponosen sem na ekipo, da nam je uspelo z relativno malo denarja v kratkem času uspelo narediti toliko kilometrov lučk, ki ljudi povezujejo ter so dokaz in odraz tega, da če na pravilen način nekaj daš, se ljudje odzovejo.

Mesto je kljub temu, da ni vsebin, polno ljudi, predvsem otrok, ki enostavno občudujejo to novo okrasitev. Mislim, da je Maribor tudi v tej smeri pokazal, da želi iti v neformalno tekmo z drugimi mesti, v času, ko je to za ekonomijo najbolj pomembno, ko je največ denarja v obtoku. Ne želim, da so naši meščani nezadovoljni s svojim mestom, ki ga imamo radi, in trošijo denar v drugi mestih, ampak želim, da bomo tudi v tem času imeli svoje mesto radi. In to se je zdaj že zgodilo. Verjetno je res eden najboljših občutkov, ko je toliko malo drugega upanja, da je mesto pokazalo, da nam je mar.

Tu bi se zahvalil vsem podjetnikom, ki so donirali denar na poseben račun, ki smo ga na občini zato odprli, imenuje se Čarobni december. Donacij je bilo kar nekje za 50.000 evrov. Nismo hoteli obremenjevati proračuna. Del tega denarja smo dali za ta občutek v mestu, del tega pa gre direktno tistim, ki so pomoči najbolj potrebni: materinskemu domu, varni hiši, društvu Zdrava pot, centru za pomoč na domu, obema zavetiščema za brezdomce, kriznemu centru za mlade, Zvezi prijateljev mladine Maribor, dnevnemu centru za otroke Pika. Govorimo o približno 600 ljudeh, ki bodo dobili darila, simbolno pa še tisti zaposleni, ki delajo z njimi v teh težkih časih. Mislim, da bo ta seznam do konca leta še daljši. 

Pomembni sta obe noti - Čarobni december naj bo čaroben tako v pojavnosti in tudi za najbolj ranljive skupine.«

»Čarobni december naj bo čaroben tako v pojavnosti in tudi za najbolj ranljive skupine,« izpostavlja župan (foto: Jure Banfi).

V mariborskem zdravstvenem domu so v prvem decembrskem tednu in evforiju ob snegu, lučkah opozorili, da številni ne upoštevajo niti izolacije, niti karanten. Koliko vas je skrbela kombinacija tovrstnega neodgovornega početja v povezavi s Čarobnim decembrom, božičnim sejmom?

»Smo v težki dilemi, v dvomu, pod pritiskom, v škarjah z obeh strani. Po eni strani številke, s katerimi se več v Evropi ne moremo hvaliti, tudi Maribor v Sloveniji izstopa bolj kot v prvem valu. Po drugi strani pa ne moremo zaradi tistih, ki neupoštevajo ukrepov ali pa morda upoštevajo, pa vseeno ta virus dobijo, popolnoma zapreti upanja.

Tudi ukrepi vlade na prvo žogo včasih delujejo nesmiselni. Tu smo poskušali, upajoč na solidarnost in na odgovornost vsakega posameznika, predvsem tistim, ki se znajo pravilno obnašati, to omogočiti.

Bi pa rekel, da je odgovornost vedno na strani posameznika. Tudi, ko hodimo po robu ceste ali ob reki ali gremo v gore, se moramo primerno obleči in upoštevati vse, kar zagotavlja varnost.«

Kako v luči lastnega prebolevanja okužbe s koronavirusom gledate na ravnanja posameznikov, ki te odgovornosti ne čutijo, skrivajo okužbo, hodijo v trgovine, na obiske …

»Sam sem se okužil v krogu najožje družine. Na mojo srečo smo generacije za mano, otroci, ki so to imeli, in starši, ki so v najbolj občutljivih letih, vsi še tukaj. Vsi smo odštevali dneve do ključnega enajstega dne ...«

Novoletnega ognjemeta ne bo, občina je pozvala naj se sredstva, ki bi jih namenili za ognjemete, usmerijo v dobrodelne dejavnosti. Zdaj je že jasno, da Mariborčanov na Trgu Leona Štuklja ne boste pospremili v novo leto. Načrtujete kaj drugega?

»Človek je prilagodljiva živalca. Mislim, da je to, da imamo toliko razuma, da zmoremo v vsaki, še tako težki zgodbi, najti nekaj pozitivnega, tudi nek privilegij.

Ognjemetu smo se odpovedali že v času normalne ekonomije. Za letos pa je covid vsem nam vseeno nastavil ogledalo, da smo mogoče v nekem prehitrem tempu, da se premalo zavedamo trenutkov … Biti s starši ali z otroci, v krogu najožjih, za katere nam je včasih mogoče samoumevno, da so vedno za nas tukaj. 

Mislim, da smo se naučili te trenutke ceniti in se lahko tudi novega leta veselimo v krogu najožje družine. Verjamem, da bo letos prav gotovo več spečenih keksov, odpiranja babičinih receptov in druženja ob pripravah. Veselje bo letos še večje, ker je upanje, da bo leto 2021 boljše vsaj v zdravstvenem smislu. Menim, da bodo lepi prazniki. Prazniki, ki si jih bodo naši meščani znali narediti prijetne. «

Maribor je dobil prenovljeni Glavni trg. Zdaj se je oblikovala civilna iniciativa, ki zahteva ponovno odprtje Koroške ceste. Jim boste prisluhnili? 

»Seveda bomo prisluhnili. Podobne zadeve smo poslušali že dvajset let, kaj se bo zgodilo in kako bo to slabo. Na srečo se je med gradnjo ugotovilo, da mesto ni kolapsiralo in da so se študije, ki so bile delane na strani prometa in so bile črnoglede, motile. Zahvaljujem se vsem, ki so na strani urejanja prometa, poskrbeli za mehke ukrepe, da je promet bil bolj pretočen.

Pravzaprav imamo s to iniciativo isti cilj. Razpršiti breme prometa čim bolj enakovredno med vse meščane, zavedajoč se nekih stvari, ki jih ni naredila država. Še ni naredila. Ukinili smo motoriziran promet, vse druge oblike prometa - pešci, kolesarji, ... - so seveda izjemno dobrodošli. 

To breme, ki je bilo prej na Glavnem trgu tega čudovitega mesta, v osrčju srednjeveškega dela, torej v največjem potencialu, se je kazalo z največjim ogljičnim odtisom, hrupno in kot takšno popolnoma nesposobno za razvoj. To breme v obliki 12.000 avtomobilov smo razpršili, v veliki meri na Koroški most, Valvasorjevo, na druge ceste, en del pa je odpadel, žal, tudi na Lent, in, žal, tudi na Mladinsko. 

Mislim, da ti ljudje delajo v svojem lastnem interesu, ne pa v interesu mesta, župan pa bo delal v interesu mesta. Glavni trg in Koroška sta samo eden od življenjskih prostorov, ki smo jih že in jih bomo še osmislili. To je namen, da umikamo avtomobile, od tam, kamor ne sodijo, da se lahko razvije življenje v prostorih, ki  jim mesto mora osmišljati. Govorimo o javnem življenjskem prostoru, kamor tudi meščani iz iniciative zelo radi sedaj zahajajo, ker se tam srečujemo.«

Bo prenova Lenta trši oreh?

»V tem okolju smo, tako je videti, vedno navajeni narediti problem v glavi. Kot je bil prej problem Koroška in kaj bo, ko bo … In potem raje sploh ne gremo delati, da ja ne bi prišlo do problema, ki smo si ga sami ustvarili v glavi. Seveda, po vseh meritvah vemo, da bo nov izziv, ko bomo gradili Lent. Kako velik bo, pa bomo videli med samo gradnjo. Takrat se bo pokazala realna slika.

Pričakujemo in sodelujemo z Marpromom, kar se tiče javnega potniškega prometa, in razmišljamo o drugih oblikah trajnostne mobilnosti. Zgradili smo že veliko kilometrov kolesarskih stez, drugo leto bo verjetno tudi na voljo brezplačna uporaba koles. Kupili smo novega Maistra, našli še enega odprtega, ki ni namenjen obiskovalcem in turistom, ampak prebivalcem tega mesta. Da jim pomaga priti od točke A do B tam, kjer ima mogoče javni potniški promet neko napako.

Dolgoročno je Lent naša plaža. Življenjski prostor Drave je z velikimi črkami zapisan v snovanje prebujanja tega mesta, z javnim potniškim prometom, z vsebinami. Letos gre v gradnjo brv, tako da bomo ne samo na simbolni, ampak tudi na fizični ravni povezali levi in desni breg. Tudi Tabor je dobil ogromno infrastrukture: podvoz na Ljubljanski, otroška igrišča, park, nadvoz na Titovi, s katerim smo bolj varno povezali Pobrežje s Taborom. Zapisali in obvezali smo se usmeritvam Združenih narodov - 17 ciljev za trajnostni razvoj mest, po teh principih delujemo.

Pa še tunel. Mesto Maribor, s svojo konfiguracijo ob Dravi se zoža, ima problem, da se skozi mesto vali tranzit, ki povezuje recimo Koroško s Prekmurjem in obratno. Seveda, to ni stvar Mestne občine Maribor, to je stvar države, da se problema loti na podoben način, kot je že reševala probleme Škofje Loke, Bleda, predora Markovec in verjetno je še marsikaj podobnega. Tu smo naleteli na zelo veliko razumevanje ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in smo tudi naredili ‘cost benefit’ analizo glede na število prebivalcev, ali si mesto Maribor takšen tunel med Gosposvetsko in Mlinsko zasluži. In seveda si ga. Poleg tega je to rešitev, ki je relativno hitro uresničljiva. Mi smo že naredili študijo izvedljivosti, ki je pokazala, da lahko gradimo tovrsten tunel, brez da ogrožamo podtalnico ali zgradbe nad njim. 

Ko bomo končali zahodno in južno obvoznico, bo verjetno ravno časovno sovpadalo, da država potem lahko vloži v to težko pričakovano rešitev prometne zagate oziroma krča mesta Maribor v smeri vzhod - zahod. Takrat bomo dobili črko U - od Koroškega mostu se boš lahko v eni potezi odpeljal do Mlinske ali pa boš tukaj pod mestom šel skozi mesto.«

»Tunel je rešitev, ki je relativno hitro uresničljiva,« meni župan (foto: Jure Banfi).

Ko v prestolnici govorite o tem projektu, jemlje država Maribor resno? 

»Ne govorim samo v prestolnici o tem projektu. O njem govorimo tudi v Mariboru. Vsak teden imamo srečanja z različnimi ministri, izjemno dosti je posluha, zelo dobro delamo na operativni ravni z mnogimi ministrstvi. Tako blizu, kot smo recimo zdaj Kulturnemu centru Rotovž, še nismo bili. Tudi koraki v smeri tunela so dobri, tudi druge prometne rešitve, infrastrukturne, železniške, cestne se okoli Maribor odvijajo. 

Jasno, da so tudi v prestolnici ali na državni ravni dobili sogovornika, ki dejansko projekte izjava. Tudi država ima potem zaveze, da se projekt izvede, tako da rabijo kredibilne, resne partnerje, ki bodo potem v tem procesu tudi delovali. Mislim, da s to novo ekipo, ki je vsak dan večja, in se ji tudi zahvaljujem, da so pristopili in da tako tvorno delujejo, smo zdaj na pravi strani, da bomo Maribor in s tem celotno regijo dvignili, nadoknadili ta razvojni zaostanek in potem šli še v smeri razvoja naprej.«

Se je Maribor uspel v času vašega mandata v prestolnici bolje zapisati?

»Delo je tisto, ki govori. Seveda, zdaj bi lahko rekel, da bi že marsikaj lahko bilo narejeno. Imeli smo sestanek s premierom Janezom Janšo in smo mu predali gradivo, v katerem so vse odprte teme vsakega posameznega ministrstva z lokalno skupnostjo in potem, izhajajoč iz istega dokumenta, smo to predali še vsem ministrom. Mnoge stvari so bolj stvar časa in volje kot pa finančnih vložkov. Ogromno imamo nerešenih lastniških razmerij, kjer bo treba povezati različna ministrstva v istem dnevu, ne pa v enem mesecu z enim ministrom, ki odstopi, potem pa spet z drugim. 

V tej luči bi si želel stabilne vlade, ker v teh dveh letih - če smem ljudem prikazati, kako je to videti - pride nov minister, skličeš sestanek, zgodi se operativni del, potem se od tam pričakuje do naslednjega sestanka, da bo vsak deležnik nekaj naredil, če se vmes zamenja minister, se zamenjajo tudi njegovi ljudje, potem mi to isto razlagamo novim ljudem. Medtem pa prebivalci, za katere do neke točke skrbi država, od tam naprej pa lokalna skupnost, izgubljajo čas. Ta pa je omejen.«

Tudi Ljudski vrt je še v fazi prenove, obeta pa se še gradnja garažne hiše. Koliko bo mesto stal ta projekt?

»Gre za dokončanje smele, arhitekturno tudi zanimive umestitve stadiona v center mesta, kjer je bila takrat napaka, da ni bilo v štartu vsaj v prostoru predvidenih garažnih hiš. Se pravi, generiraš 10.000 obiskovalcev in ne zagotoviš dostopa.

Upam, da bomo zdaj s tem projektom našli zasebnega partnerja, ki bo imel možnost tam graditi tudi stanovanjske in poslovne površine. Verjamem, da je to dobro, ne samo za šport, ampak tudi za infrastrukturo, ki lahko služi kulturnim prireditvam. Dobro pa bo tudi za meščane, ki okrog tega stadiona živijo in imajo problem s parkiranjem, ne samo, ko so dogodki, ampak vsakodnevno. Ta garažna hiša rešuje vse težave naenkrat.«

Na polovici mandata se je koalicija nekoliko prevetrila. Iz LPR-ja se tradicionalno iskri zaradi prodaje Farmadenta, opozicijski samostojni svetnik Miha Recek, ki je na volitvah nastopil kot kandidat liste Andreja Fištravca, pa vam očita, da se hvalite s sadovi dela ekipe prejšnjega župana. Imate vse vajeti mestnega sveta v rokah?

»Nimam vseh vajeti v rokah in mislim, da celotni mestni svet, ne samo koalicija, tudi opozicija, je dostikrat podprl mestotvorne projekte, za kar se jim zahvaljujem. Tudi to, da smo tako pisana koalicija dve leti bili skupaj, mislim, da je vseeno odraz nekega zaupanja in spoštovanja eden do drugega. Sedaj smo, pravzaprav niti sam ne vem, zaradi nekega formalnega aneksa prišli do takih težav, po tem ko imamo izjemno dober sistem, da mesečno poročamo koalicijskim partnerjem o naših pomembnih srečanjih, o vsebinah. Ko smo naredili analizo vsebinskega, ne političnega programa, k izvajanju katerega smo se zavezali, smo ugotovili, da je to zajetno gradivo, 50 ali 60 strani, ki smo ga tudi z LPR-jem, Levico, vsemi, ki so v mestnem svetu, in s to čudovito ekipo, uspeli narediti, na kar smo lahko ponosni. 

Malo me preseneča, ampak nas je še vedno dovolj tistih, ki vidimo pred sabo luč na koncu tudi tunela in verjamem, da bomo to, kar sem obljubil v kampanji, večinoma izvedli. 

Naj se še vrnem na očitke, da izvajamo, ki so jih drugi zastavili. Pokazal bi našo širino, da nismo proti ničemur, kar je bilo dobro zastavljeno. Nekaterih projektov, kot je bilo nabrežje reke Drave, kjer naj bi Dravo z 9000 kvadratnimi metri lesa skrili pred očmi, smo seveda spremenili. Druge projekte pa končno izvajamo. Še enkrat hvala ekipi, ki je to omogočila, ker projekti niso bili privedeni v fazo, da bi jih lahko izvajali. Bili so kot, da pišeš Božičku, naj ti pripelje vsa darila, za katera veš, da ti jih ne bo mogel kupiti.

Skozi šivankino uho smo z res dobrim strokovnim, kompetenčnim delom in z ogromno sodelovanja z ministrstvi uspeli rešiti to, kar se je Maribor zavezal, da bo počrpal v okviru prejšnje perspektive. Ves fokus je bil na tem, da bi to, kar so druga mesta že zdavnaj pred volitvami 2018 naredila, v zadnji sekundi uspeli narediti. Da smo slabo pripravljene projekte pripeljali do tega, da so zdaj že dobro narejeni.«

Izteka se glasovanje za participativni proračun, idejo je obudila vaša ekipa. Ste presenečeni nad odzivom?

»Pohvala Zavodu PIP, Prizmi, Nevi Pipan, podžupanji Heleni Kujundžić Lukaček, vsem, ki so pripravili tako dober koncept, da smo potem, ko sem motiviral predsednike mestnih četrti, ki so jih že dvakrat peljali žejne čez vodo, uspeli vzpostaviti toliko zaupanja, da so še enkrat šli na to pot. Da resno mislimo, smo dali pol milijona evrov v dveh letih. Izjemno vesel sem, da je to zaupanje med županom in ljudmi vseeno na visokem nivoju. Bilo je več kot 300 predlogov, 130 jih je bilo sprejetih.

Še enkrat pozivam vse, da oddajo svoj glas, ker v resnici vplivajo na to, kaj bo v nekem okolju. Sem izjemno vesel in res podpiram ta pristop, da se vpraša okolje, saj morda nekomu nek visokozveneč projekt, pa naj si bo zdravstveni dom, knjižnica, stadion, ne vem kateri tuneli, ceste, ne pomeni toliko, kot če prispeva k ureditvi nečesa, kar ga moti in mimo česa vsakodnevno hodi. Če lahko na tak način dvignemo zadovoljstvo in kvaliteto življenja v lokalnem okolju, bo namen dosežen in bomo potem, upam, lahko ta sredstva v prihodnje dvigovali.«

»Največji dosežek je, da smo uspeli aktivirati dovolj novih ljudi, ki so verjeli, da bomo skupaj lahko to mesto zbudili,« ocenjuje Arsenovič (foto: Jure Banfi).

Pojdiva še na bele strmime. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je nedolgo nazaj zagotovil, da lahko dobro pripravljeni pohorski projektu računajo na sofinanciranje. Kaj ima pripravljeno Mestna občina Maribor?

»Mestna občina Maribor se vsekakor zaveda, da smo na nek način odgovorni tudi regiji, ne samo mestu, zato izjemno dobro sodelujemo s sosednjimi in okoliškimi občinami na mnogih projektih. Tudi tu je velika mera zaupanja vzpostavljena. Rešili smo zelo dosti stvari, kjer smo solastniki ali soustanovitelji. Napore v oživitev Pohorja nam je uspelo povezati. Sedaj je na Partnerstvu za Pohorje 26 deležnikov, od tega 18 županov. Pripravili smo čudovito strategijo, tudi minister je bil izjemno navdušen, kako nam je uspelo tako dober dokument pripraviti in nas povezati v tako kratkem času.

Zdaj nam je uspel še en veliki met. Po eni strani, ker nam je od dosojenih 13,7 milijona za uporabo žičnic uspelo podpisati poravnavo za šest milijonov, s tem dati signal celotni regiji, da imamo varno lastništvo. K temu dodajmo še Paket Areh, ki si ga Marprom ne bi mogel privoščiti, če ne bi bil v ustanovljenem holdingu, ki je kapitalsko toliko močan, da bomo lahko zdaj na nek način konsolidirali to žičniško infrastrukturo, ki pa dolgoročno ne bo služila samo belim strminam, ampak razmišljamo, kot v vseh turističnih regijah, o celoletnem turizmu in gospodarstvu.  

V tej luči upam, da bomo našli pot, saj to niso obvezne naloge občine, da kupi žičniško infrastrukturo, ampak se od nas pričakuje, da zagotovimo obstoj te infrastrukture in s tem povezanega razvoja.

Naša naloga in izziv pa je, da v okviru ponovnega zagona gospodarstva in turizma najdemo pot, da en drug pravni subjekt od mestne občine to odkupi in potem s temi napravami upravlja. Tukaj pripravljamo korak povezovanja športa v Mariboru, v eni drugi pravni strukturi, kjer bo en upravljalec za vso infrastrukturo. Se pravi, Mestna občina Maribor bo še vedno financirala infrastrukturo in zagotavljala sredstva za letni program športa, vendar si tu želimo bolj smelega, bolj tržno naravnanega upravljanja te infrastrukture, ki je je v resnici dosti, tako da bi bilo manj trkanja na vrata proračuna za dokapitalizacijo.

Upam, da bomo v tej smeri v okviru holdinga to naredili tako, da bo šport kot takšen za vsakodnevno uporabo in za velike dogodke, ki bodo tudi dobri za Slovenijo. Da bo Šport Maribor postal ena zaupanja vredna in odlična firma.«

Tudi mimo pohorskih hotelov ne moreva. Je težava v viziji, je težava v lastnikih?  

»Tu je bilo verjetno tudi nekaj smole. V poslu poleg znanja rabiš tudi kdaj malo sreče. Ta segment je zdaj ne samo na Pohorju, ampak še marsikje drugje na kolenih. Bolj je vprašanje, kako se bodo na novo premešale karte v samem turizmu, v načinu potovanj.

Kar mene moti in se je zdaj videlo, glede bonov, ki so zagotavljali nek promet v okviru Slovenije, da se ni govorilo ne o Pohorju, ne o Mariboru, ne o Štajerski. To je bilo lepo nastavljeno ogledalo. Meni in moji ekipi je to velik izziv, da začnemo te trende spreminjati, da bodo vsaj prebivalci Slovenije želeli iti na Štajersko in bodo tudi vedeli, kar pod to blagovno znamko je, katera emocija se sproži, kaj so vsebine, ki se skrivajo tu, zakaj grem na Štajersko.

Podobno so razmišljali in se povezovali v Brdih, kjer so postali močnejši brand, kot je Nova Gorica. Želim si, da bo nekoč Štajerska ali Pohorje kot brand močnejša. Po drugi strani pa si želim, da bi Maribor šel v tekmo kot urbano središče z Gradcem, Münchnom ali Berlinom zaradi mene. S tem pa sploh v povezavi z univerzo nagovarjamo tudi start upe, mlade … Mislim, da imamo vse pogoje, samo povezati jih moramo in osmisliti celoto ter jo kot takšno ponuditi.

Če je naš cilj povečati število prebivalcev in če je naš cilj, da bi ti prebivalci imeli čim višje dohodke, potrebujemo za to stanovanjsko gradnjo, ki se trenutno zelo dobro odvija. Hvala tudi vsem investitorjem, ki na tem področju delajo. S tem ko pa urejamo mesto in imamo vizije, pa bomo dolgoročno privabili tudi investitorje, ki bodo želeli tukaj ustanavljati podjetja prav zaradi univerze. Če na to uspe, tisti, ki bodo diplomirali, ne bodo več iskali prvih zaposlitev v tujini ali v Osrednji Sloveniji.«

Kakšno vlogo lahko igra mariborsko letališče? Nova ideja je multimodalni cargo logistični center oziroma smart hub? Bo tudi tokrat ostalo le pri poskusu?

»Ime LERM, Letališče Edvarda Rusjana Maribor, ima eno težavo, da se v nemščini sliši kot hrup (nemški izraz za hrup je lärm, op. p.). Tega si ne želimo. Zato ne govorimo več o tem, govorimo pa o Smart hubu Maribor. Dvakrat sem bil že na predstavitvi in mi je všeč, da je nekdo iz problema obrnil zgodbo in to ministrstvo in DRI, ki se je vprašalo, kje v Sloveniji, v Evropi pa je še toliko prostega zemljišča s tako dobro infrastrukturo in umeščenostjo k cestni in železniški infrastrukturi. 

V resnici gre za izgradnjo novega modernega mesta in da resno mislimo, ko nagovarjamo investitorje, smo tja postavili že letališko stezo. Se pravi, zgodba je obrnjena. Ne gre za to, da imamo prazno letališko stezo in prosimo nekoga, da bi tukaj pristal, ampak bomo okrog tega zgradili infrastrukturo, zato da bo nekdo želel tukaj pristati.

Upam, da bo ta projekt šel v smer, kot je zastavljen, torej izjemno zeleno, trajnostno in razvojno naravnano. Ne gre za logistični center, kjer si predstavljamo kontejnerje na travniku, ampak po principu najbolj razvitih tehnologij umeščanja življenja v ta prostor. Če se bo to zgodilo tukaj, je to deset minut od nas, deset minut od Ptuja in upam, da bo tudi to povezalo regijo, da ne bomo več govorili o Spodnjem, Zgornjem in Srednjem Podravju, ampak se bomo zavedali, da smo že vsi skupaj ena mala pikica. Te pikice pa ne gre deliti, ampak se moramo samo povezati.«

»Ne gre za to, da imamo prazno letališko stezo in prosimo nekoga, da bi tukaj pristal, ampak bomo okrog tega zgradili infrastrukturo, zato da bo nekdo želel tukaj pristati,« opozarja Arsenovič (foto: Jure Banfi).

Nedaleč od letališča pa že od pomladi stoji proizvodnja v Magnini lakirnici, na čakanju so zaposleni v družbi Tam Europe, večina delavcev Cimos te dni prejema odpovedi. Gledamo novo 'crkovanje' avtomobilske industrije v Mariboru?

»To, da je Magna, eden največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu, ki ni vezan na eno blagovno znamko, prepoznal potencial mesta, pove več kot dovolj. Najtežji del so umestili v prostor, vemo, da je tam već faz širitve, ki bi jim mi danes bili priča, če ne bi bilo covida.

Covid je ustavil ves svet, s tem povezano tudi potrošnjo in upam, da bo to cepivo v čim večji meri prijelo in bomo čim prej prišli v normalne gospodarske tokove. Takrat bo tudi ta bazen, kjer je znanje, kjer so ljudje, ki želijo delati, zagotovo zaživel.

Verjamem v razvoj Magne, da bo tu nekoč avto narejen od začetka do konca.«

Kaj pa Tam Europe, Cimos …

»To so podjetja, o katerim slišimo … Vsak dan vidim podjetja, ki več ne zmorejo, ki prepočasi dobijo obljubljeno pomoč od države. Tu bo treba najti neke vzvode, da bo z manj kontrole, z manj birokracije denar dejansko pristal na tekočem računu tistih, ki ga sedaj krvavo potrebujejo, ki so vsa leta redno plačevali davke na dobičke, davek na dodano vrednost, vsak mesec plačevali v vse zdravtvene, pokojninske in druge blagajne. Sedaj je pravi čas, da država hitro da pomoč. Mogoče v prvem valu, ki je trajal mesec ali dva, to še ni bilo tako očitno. Zdaj smo decembra in če smo realni, se to ne bo nehalo pred majem. O takih zalogah na nobeni univerzi ne učijo, da bi podjetje moralo imeti toliko kapitala na računu, da zdrži šestmesečni ‘lockdown’.

To ni izziv Maribora ali Slovenije, to je izziv, kako se bo pozicionirala Evropa, ko bodo karte na novo preštete, v primerjavi z Azijo ali Ameriko ali Rusijo. Tu, upam, da ima Evropa dovolj moči, povezovanja in strateškega razmisleka, kljub temu kar mi slišimo v ostalih političnih igricah. Tovrstnega razmisleka bi si želel tudi v Sloveniji. Da bi imeli najprej velik strateški fokus, nato pa se gremo tu in tam samo malo kregati. Zdaj pa imam občutek, da se večina časa porabi za ohranjanje samega sebe na neki poziciji.«

»Verjamem v razvoj Magne, da bo tu nekoč avto narejen od začetka do konca,« pravi župan (foto: Jure Banfi).

Vsak dan zaprtja lokalov pomeni dodatne obremenitve za gostince, te težave zelo dobro poznate sami. Kako rešiti to zgodbo?

»Tu je zdaj na vrsti Evropa, da rešuje gospodarstvo Evrope. Upam, da bo po teh kanalih brez birokratskih ovir ta denar pristal tam, kjer mora, da bomo ohranjali te ekipe. Drugače bomo denar trošili na sociali in na varnosti, če ta naloga ne bo dobro opravljena. 

Mestna občina lahko pomaga do neke minimalne mere, da se recimo odpove najemninam. Ampak ko se odpovemo najemninam moramo vedeti, da mogoče ne bomo zmogli zgraditi kakšnega vrtca. Tudi nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se občina ne more odpovedati, če pa je to eden glavnih prihodkov, ki ga še sploh imamo na občini.

Občina pa denar z izvajanjem projektov pravzaprav ohranja in spodbuja gospodarstvo, saj s tem, ko dajemo denar v obtok, zagotavljamo delovna mesta v našem okolju. Če kdaj, nikoli tako močno, kot zdaj, moramo izvesti čim več projektov ravno zaradi tega, ker s tem zagotavljamo denar v obtoku.«

»Če kdaj, nikoli tako močno, kot zdaj, moramo izvesti čim več projektov ravno zaradi tega, ker s tem zagotavljamo denar v obtoku,« opozarja župan (foto: Jure Banfi).

Po prvi polovici manadata katere tri projekte štejete za največje dosežke?

»Največji dosežek je, da smo uspeli aktivirati dovolj novih ljudi, ki so verjeli, da bomo skupaj lahko to mesto zbudili. Mislim, da smo ga zdaj prebudili. To se že na dovolj točkah vidi in čuti. Tudi leta 2021 obeta še veliko.

Drugi projekt je, da smo se začeli povezovati z regijo, da bomo na ta način dobili tako gospodarsko kot tudi politično moč.

Tretji projekt pa je mogoče to, da celotna ekipa gleda na vse obveze, ki jih ima občina, kot na en majhen projekt, ki ga moramo čim bolj enakomerno izvajati. Se pravi, nimamo ene prioritete, ampak želimo izvesti čim več projektov enakomerno, tako na sociali kot na kulturi, na spodbujanju gospodarstva, kot na teh infrastrukturnih projektih, ki so samo dokaz, da nekaj zmoremo, kadar hočemo.«

Kaj je prva stvar, ki jo boste storili po sprostitvi ukrepov?

»Nasprotno. Ta policijska ura, koliko delamo ves dan ... Prav vesel sem, da pridem domov in niti enkrat še do zdaj se mi ni zgodilo, da bi rekel: ‘Joj, moram nekam iti, pa ne smem, ker je ura devet.’ Niti na pamet mi ni to prišlo, da bi kam šel, ker komaj čakam, da se spočijem, saj smo v pogonu vsaj dvanajst ur na dan in to sedem dni v tednu.

Zato se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so odzivni zvečer, zjutraj, na mailih … Mislim, da nas je okoli petnajst takih, ki imamo vsak do vsakeg dostop in nas izvajanje projektov hrani. Smo veseli vsakega majhnega premika, ki nam uspe.«

Hvala za pogovor.

S spleta

Komentarji (22)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
baba od župana (nepreverjen)

LAŽE
ko pes

Zikollino (nepreverjen)

Uspešno delo je tisto, ki govori oz. pove ... vsa čast ... županovo (z ekipo) deloholičarstvo ustvarja zgodbo, ki si jo Mariborčani zaslužimo ... končno nas resno jemljejo ...

Franc s Piramide (nepreverjen)

Ha, ha ha ...
Ja, dobro so povzel način severno-korejske propagande, bravo

In reply to by Zikollino (nepreverjen)

Zikollino (nepreverjen)

Maribor vrsto let stagnira in ne najde poti iz tunela teme ... MB je bil skozi zadnja desetletja napačno voden od napačnih ljudi, ki so v biti "weinzerlji", Zagorci ali pa vsaj njihovi potomci ... MB je kao "prepoznal" kliko podjetnikov iz Šentilja in Kungote ... in namesto, da bi "seljaci" postali "mestjanari", se je zgodilo obratno ... zato pa imamo tržnico v avli bivšaga hotela ... "kad se opanak pocipeli" ...

Gucibuci (nepreverjen)

Zaenkrat župan dela dobro, upam tudi, da tako ostane naprej!

baba od župana (nepreverjen)

nosi si ga kuči

In reply to by Gucibuci (nepreverjen)

Mariborcanforever (nepreverjen)

Mi smo Mariborčani in želimo mestu najboljše!

In reply to by baba od župana (nepreverjen)

Franc s Piramide (nepreverjen)

Naj ti ostane upanje kot tolažba. Sicer župan res dela dobro, a žal le zase. Ne želim, da tako ostane tudi naprej in ne verjamem, da se bo v okviru tega županovanja spremenilo na bolje. Dobro, da so volitve za novega župana že čez dve leti.

In reply to by Gucibuci (nepreverjen)

Milan2 (nepreverjen)

Samo tako naprej, gospod Župan!

Franc s Piramide (nepreverjen)

Milanu je žena umrla, gospod župan,
in upa, da bo bo dobil piškot
od kuharce tvoje, gospod župan!

In reply to by Milan2 (nepreverjen)

Čuk (nepreverjen)

Šaško je zrihtal novo peč za kremiranje Mariborčanov ,da bodo prišli hitreje do svoga boga .

Franc s Piramide (nepreverjen)

Župenović je zadovoljen. Žal Mariborčani nismo zadovoljni z njim.

Milan2 (nepreverjen)

Govori za sebe, jaz sem zadovoljen. ;-)

In reply to by Franc s Piramide (nepreverjen)

baba od župana (nepreverjen)

a je milan slovensko ime

In reply to by Milan2 (nepreverjen)

Default (nepreverjen)

Cefur je v tem obdobju poskrbel Predvsem za svojo rit

febo iz limbuša (nepreverjen)

Ma ne

In reply to by Default (nepreverjen)

TABORČAN (nepreverjen)

PA KAJ SI TI NAREDO ZA MB NIČ PEGLAŠ SAMO TAM KO MAŠ TI KAJ TABOR POBREŽJE TEZNO PA KURAC TUDI TO JE MB

TudiTaborčan (nepreverjen)

Predlagam, da si plačaš tečaj slovenskega jezika, tvoje pisanje je res slabo in pod nivojem. Župan dela dobro.

In reply to by TABORČAN (nepreverjen)

Nina992 (nepreverjen)

Taborčan dragi. Studenčanka tukaj. Tudi mi smo Maribor. Upam, da si prebral celoten intervju in kako daleč je uspel ta župan priti v samem letu. Prejšnja dva bedaka nista Tabora niti povohala. Pri tem se že po samem letu vidi, da je nekaj dejansko naredil. Pomiri se in zahtevaj, kar pač želiš za svoj del občine (na bolj kulturen način).

In reply to by TABORČAN (nepreverjen)

Nina992 (nepreverjen)

Krasno! Končno nosi upanje nazaj v mesto, ki ga je še Slovenija čisto pozabila. Ta župan je vaše zadnje upanje. Držite pesti in ga podprite. Mogoče se še mi auslanderji vrnemo..

sam prašam (nepreverjen)

kdaj bodo začel pobijat komuniste ?

Luka_89 (nepreverjen)

Vse pohvale zupanu in ekipi! Zagotovo najboljsi zupan do sedaj.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice