Božo Grafenauer, Tomaž Keresteš in Bartolo Lampret so danes v Vetrinjskem dvoru v Mariboru v imenu devetnajstih pobudnikov predstavili pobudo za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor, v kontekstu potrebne decentralizacije države.

Od obljub o decentralizaciji države je potrebno preiti k dejanjem, je prepričana skupina pobudnikov, ki je danes v Mariboru predstavila idejo o selitvi državnega sveta v štajersko prestolnico. Za to bi bila potrebna le sprememba poslovnika, ki ga mora izglasovati večina državnih svetnikov. Podpise za prenos bodo zbirali preko spleta in jih nato predali državnemu vrhu. 

Več kot polovica državnih svetnikov že zdaj v Ljubljani zastopa lokalne interese, kar bi enako učinkovito lahko počeli tudi v Mariboru. Iz prestolnice na Štajersko bi se selilo še 28 zaposlenih.

Devetnajst pobudnikov prenosa sedeža državnega sveta v Maribor namreč meni, da državni aparat preveč igra po notah iz Ljubljane in premalo po notah iz drugih mest, kot je štajerska prestolnica. Po mnenju pobudnikov primernega prostora za sedež ne bi bilo težko najti, lahko bi ga gostila tudi Mestna hiša Rotovž

Predlagatelji pobude so Aleš Arih, Elko Borko, Andrej Brvar, Mitja Čander, Breda Čepe, Božo Grafenauer, Tomaž Keresteš, Boštjan Klun, Alojz Križman, Bartolo Lampret, Benjamin Lesjak, Darko Pašek, Melita Petelin, Aleksandra Podgornik, Janko Razgoršek, Vladimir Rukavina, Vlasta Stavbar, Ludvik Toplak in Srečko Trglec.

Ne le beg možganov v tujino, tudi beg v Ljubljano 

Piarovec Bartolo Lampret je izrazil mnenje, da je Slovenija izrazito centralizirana država in da se centralizacija zgolj krepi, kar vidno in občutno škodi skladnemu regionalnemu razvoju. 

Pri je navedel dejstva, da  več kot četrtina prebivalcev živi v osrednjeslovenski statistični regiji, ki ustvari več kot tretjino nacionalnega BDP, da se na delo tja dnevno vozi več kot 100.000 oseb iz vse Slovenije, da je v omenjeni regiji največji prirast prebivalstva, največji delež prebivalstva z visokošolsko izobrazbo, najvišje povprečne plače, najnižja stopnja brezposelnosti in več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev.

Ob tem je dodal, da so domala vsi sedeži institucij države in državne uprave, vključno z organi v njihovi sestavi, v Ljubljani, tam so skoncentrirani tudi sedeži najpomembnejših organov in organizacij na drugih področjih, na primer sodstva, raziskovalnih dejavnosti in športa, kar pomeni, da je kariera številnih sposobnih kadrov iz vse Slovenije vezana na prestolnico.

»Slovenija tako nima le problema bega možganov v tujino, temveč tudi v Ljubljano, kar je za državo in njen uravnoteženi razvoj nesprejemljivo in škodljivo,« je dejal.

Vsebinski in simbolni pomen

Božo Grafenauer, strokovnjak za upravno pravo in lokalno samoupravo ter nekdanji minister za lokalno samoupravo, je predstavil vsebino pobude in izrazil prepričanje predlagateljev, da mora država resnične težnje in prizadevanja za decentralizacijo takoj pričeti uresničevati z razporeditvijo oziroma prenosi sedežev njenih organov po celotni državi.

Temu cilju sledi konkretna pobuda za prenos sedeža državnega sveta v Maribor, pri čemer pobudniki pričakujejo, da jo bodo udejanjili decentralizacijsko usmerjeni državni svetniki. Prenos sedeža državnega sveta bi imel izredno pomemben vsebinski in simbolni pomen, nakazal pa bo tudi pot za prenos sedežev drugih organov iz Ljubljane, menijo pobudniki. 

»Delovanje državnega sveta v Mariboru bo prispevalo k večji prepoznavnosti širšega območja Štajerske, Koroške in Prekmurja, tako doma kot v tujini, ter imelo pomemben vpliv na področju turizma, kulture in gospodarstva,« so prepričani.

Grafenauer je izpostavil, da se s pobudo izreka tudi podpora prizadevanjem, da se za zagotovitev učinkovitejšega razvojnega preboja in črpanja sredstev skladov Evropske unije za naslednjo finančno perspektivo za Vzhodno kohezijsko regijo sprejme samostojen operativni program, kar so julija zahtevali predsednik razvojnega sveta Ivan Žagar, rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič in župan Maribora Saša Arsenovič.

Umik od dnevne politike 

Tomaž Keresteš, profesor prava iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru, je navedel, da teritorialno skladna porazdelitev državnih institucij predstavlja obliko decentralizacije, ki lahko prispeva k bolj skladnemu razvoju države, pa tudi k boljšemu delovanju nekaterih državnih organov. 

»Za prenekateri državni organ bi bilo bolje, če bi bil pri svojem delu nekoliko umaknjen od dnevne politike in bi tako lažje opravljal svoje strokovne naloge,« je dejal. Predstavil je tudi nekatere primere učinkovito decentraliziranih držav, po katerih bi se bilo smiselno zgledovati, na primer Nemčija, Švica in Južna Afrika.

Pobuda je objavljena na spletni strani drzavnisvet-maribor.si in na peticija.online. Pobudi se lahko pridružite s podpisom peticije preko spleta, podpise bodo nato predali državnemu svetu, vladi in predsedniku republike.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
AlenL (nepreverjen)

Čas je za kaj takega. Čim več uspeha!

Navijac (nepreverjen)

Tocno tako.veliko uspeha.zakaj pa bi bilo vse v mocvirju

In reply to by AlenL (nepreverjen)

Kritik (nepreverjen)

DS je društvo senilcev ,ki služijo na račun spletkarjenja . Takšnih je v MB že preveč kar dokazuje seznam pobudnikov .

Starejše novice