Alan Perc, direktor Energetike Maribor, je spregovoril o akcijskem načrtu trajnostne oskrbe s toploto za Mestno občino Maribor in o problematiki z odpadnim blatom.

Direktor Energetike Maribor Alan Perc poudarja, da moramo še marsikaj narediti za življenje v zdravem okolju.

To je tudi ena izmed temeljnih nalog Energetike Maribor, za katero so »pripravili akcijski načrt oskrbe mesta Maribor s toploto, ki temelji na ključnem cilju, ki je samooskrba mesta. Želimo si tudi zadovoljne odjemalce, kar pa pogojujejo konkurenčne cene, ki ohranjanjo vzdržnost življenja v mestu.«

»K oblikovanju takšnih načrtov nas sili zakonodaja, ki pravi, da je daljinsko ogrevanje prepoznano kot  ogrevanje, skozi katerega lahko daleč najbolj pripomoremo k zmanjšanju toplogrednih plinov in emisij,« je povedal Perc.

Na ravni Evrope nas sprašujejo, ali se sploh zavedamo, koliko energije porabimo za ogrevanje in hlajenje. Perc pojasnjuje, da »v Evropi porabimo za ogrevanje in hlajenje 50 odstotkov vse končne energije. Ostalih 50 odstotkov pa porabimo za električno energijo doma, v industriji in za promet.«

Kam nas usmerja Evropa?

Direktor Energetike Maribor pojasnjuje, da »Evropa zaradi demografije – selitve ljudi v večja mesta – predvideva, da če je danes pokritost z daljinskimi sistemi 12-odstotna, bo do leta 2050 kar 50-odstotna.« Potencial širitve sistema daljinskega ogrevanja je torej velik, meni Perc.

Pojasni, da so prav zaradi tega pripravili smernice in načrte širitve, najprej priključitve vseh večjih kotlovnic na levem bregu reke Drave. »Ob tem bomo umeščali tudi določene vire – največjo visokotemperaturno toplotno črpalko v državi, katere projekt je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja,« še dodaja.

Kaj bomo dosegli do leta 2025?

Perc je še optimističen, saj meni, da »bomo najprej dosegli, da bomo imeli skoraj deset odstotkov vse naše toplote iz obnovljivih virov, 50 iz kogeneracijskih in le še 40 odstotkov iz kotlovskih naprav.«

Leta 2030 pa načrtujejo še širitev do Pobrežja, priključevanje vseh večjih kotlovnic in postavitev večje toplotne črpalke, kjer se danes gradijo objekti stanovanjskega sklada.

Najpomembnejši je po Percovih besedah objekt za termično obdelavo odpadkov, ki je primarno potrebna zaradi ravnanja z odpadki, sekundarno pa za zagotovitev cilja 30-odstotne samooskrbnosti.

Ob tem direktor še pojasnjuje, da s tem »dosežemo to, da imamo 55 odstotkov vseh potreb po toploti iz odpadkov, skoraj deset odstotkov iz obnovljivih virov, skoraj deset iz kogreneracij in le še 28 odstotkov iz kotlovskih naprav.«

»Pri samih širitvah smo se fokusirali na to, da smo upoštevali, da so to investicije iz proračuna Mestne občine Maribor, a so povezane z najemnino, ki jo že danes Energetika Maribor plačuje za najem obstoječe infrastrukture. Zato smo načrtovali, da se bodo te investicije financirale približno okrog 650 do 680 tisoč evrov na letnem nivoju,« še dodaja direktor.

V dokumentu identifikacije investicijskega projekta so še opredelili, kako je, v kolikor mesto še širi daljinsko ogrevanje in kako je, če ga ne širi:

»Če ga ne širi in če za končne odjemalce želimo ohranjati to ceno vzdržno, takšno, ki je konkurenčna, bo morala Mestna občina Maribor priložiti k naši dejavnosti. Če pa tega ne bo, pa bo cena rasla in ogrevanje bo za končne odjemalce postalo nevzdržno,« je jasen Perc.

Pojasni pa še, da »v primeru širitve sistema daljinskega ogrevanja deluje ekonomika vsega, kjer bi z vlaganjem, se pravi 6,8 milijona evrov v desetih letih, ohranjali vzdržno ceno za končne odjemalce. Z novimi viri, katere sem omenil, pa bi ta cena dolgoročno padla za več kot 20 odstotkov.«

Ocenjevali so tudi tveganja z vidika priključevanja odjemalcev in glede investicijskih vrednosti in po Percovih besedah ugotovili, da so ta tveganja manjša, kot pa če tega ogrevanja ne širijo.

Kam z odpadnim blatom? Problematika, ki jo mora mesto dolgoročno rešiti

Perc je še povedal, da so »delno že v dokumentu identifikacije investicijskega projekta termične obdelave odpadkov predvideli tudi možnost sosežiga blata v tem objektu.« A usmeritve Evropske unije še niso dorečene ali bo to dovoljeno ali ne.

Zato so v Energetiki Maribor začasno, vsaj za obdobje petih let, torej do morebitne postavitve termične predelave odpadkov, zastavili projekt, kjer bi blato predelovali v gradbeni kompozit. »To je podprto tudi s slovensko zakonodajo, ta uredba se je pred dobrim mesecem spremenila in to dovoljuje,« je še pojasnil.

Predvideli so tri možnosti za postavitev termične obdelave odpadkov:

  1. ob podjetju Aquasystems, kjer je čistilna naprava,
  2. na zaprtem odlagališču na Pobrežju,
  3. v Dogošah, kjer sta odlagališče in gramoznica.

Perc je ob tem dodal, da so »vse možnosti dobre in cenovno približno enake.« Vse je odvisno od umeščenosti v prostor, tako da so prvo možnost ocenili za najugodnejšo. Ob tem pa še dodaja, da morajo »za vsako možnost dobiti okoljevarstveno dovoljenje, za vsak produkt, ki ga proizvedemo, pa slovenski tehnični standard, da je ta produkt takšen, ki ga okolje sprejema.«

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Čuk (nepreverjen)

Lahko bi izdelovali DREKCIGLE za gradnjo občinskih stavb .

Starejše novice