Ministrica Bratuškova si kitajskih investitorjev ne želi več, ti bi še vztrajali in v rokavu skrivajo aduta.

Odpovedni rok najemne pogodbe Aerodroma Maribor se izteka in čez manj kot tri mesece bo Letališče Edvarda Rusjana Maribor ostalo brez najemnika. Ministrstvo naj bi v kratkem objavilo razpis za novega, a mnogi opozarjajo, da prepočasi rešuje nastalo situacijo. Mariborskemu letališču grozi, da bo po 15. juliju zaprlo vrata, česar pa si ministrstvo ne želi in si ne more privoščiti.

Na ministrstvu za infrastrukturo so potrdili, da morajo zaradi zavez pri projektu posodobitve letališke infrastrukture, ki je bila izdatno sofinancirana z evropskimi sredstvi, zagotoviti namensko uporabo infrastrukture in da vsaj pet let po koncu projekta ne sme biti bistvenih sprememb.

Petletni rok poteče 11. novembra 2021, torej si država vsaj do takrat ne bi smela privoščiti, da letališče ne bi obratovalo.

V tem primeru bi evropska komisija sprožila postopek in bržkone zahtevala nazaj subvencijo, ki se giblje okoli 18 milijonov evrov. Na ministrstvu pripravljajo ustrezne rešitve in izvajajo postopke, a razpisa za najem še niso objavili. Številni poznavalci letalstva opozarjajo, da je ministrstvo s svojimi postopki prepozno in da je prihodnost letališča po 15. juliju negotova.

Bratuškova »Kitajcev« ne želi več

Kdo bo torej novi najemnik mariborskega letališča, ni znano. Ministrica Alenka Bratušek je v odgovoru na poslansko vprašanje Branislava Rajića neposredno povedala, da si sedanjih najemnikov, ki jih poganja kitajski kapital, na mariborskem letališču ne želi več. »Tisti, ki ne izpolnjujejo obveznosti do Republike Slovenije, ne bodo mogli biti novi najemniki,« je s tem posredno merila na Aerodrom Maribor, ki več mesecev ni plačeval najemnine.

»Jaz ne bom ponavljala zgodbe in zato, ker si nekdo premisli vsaki dve leti, tudi če gre za nekakšno izsiljevanje, ponavljala teh razpisov,« je še povedala v odgovoru.

»Kitajci« bi še, a pod spremenjenimi pogoji

A kot nam je zaupal neuradni vir, ki zadevo pozna od blizu, Aerodrom Maribor s kitajskim kapitalom kljub odpovedi najemne pogodbe najem letališča zanima še naprej. Toda pod krepko spremenjenimi pogoji. Dosedanji najemniki pričakujejo, da bo najemnina občutno nižja in da bo država v prihodnjih letih pomagala pokrivati njihovo izgubo na letališču. To dovoljuje tudi evropska uredba, po kateri državna pomoč za mednarodna letališča z manj kot 200.000 potniki na leto ni nedovoljena.

Pri tem igrajo tudi na noto, da je mariborsko letališče edino mednarodno letališče v Sloveniji, ki je v stoodstotni lasti države. S prstom radi kažejo na portoroško, pri katerem ima država v rokah manj kot dve tretjini, a je kljub temu odobrila državno pomoč.

Ministrica Alenka Bratušek in državna sekretarka Nina Mauhler sta se sicer v začetku aprila sestali z generalno sekretarko sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Kiaro Kumer in predstavnikom sindikata Aerodroma Maribor Božem Doberškom.

»Na sestanku sta jima predstavili aktivnosti ministrstva za zagotovitev nadaljnjega obratovanja letališča, tudi načrte za ureditev položaja sedanjih zaposlenih Aerodroma Maribor po poteku najemne pogodbe,« so o vsebini sestanka skrivnostni na infrastrukturnem ministrstvu.

Kot pa nam je uspelo izvedeti, prihodnost več kot 30 zaposlenih na Aerodromu Maribor ni znana. Po sedanjem scenariju so bili obveščeni, da bodo s 15. julijem napoteni na zavod za zaposlovanje in bodo ostali brez služb.

Morebitna past: zemljišča v okolici in parkirišče v lasti Aerodroma

Toda v boju za nasledstvo na mariborskem letališču, za katero za zdaj ni javno znanih interesentov, Bratuškova pa sedanjih noče več, ima Aerodrom Maribor v rokah še enega aduta. V državni lasti je namreč le terminal, vse za ograjo, prav tako kot parkirišča in zemljišča v okolici, pa je v lasti Aerodroma Maribor. Tako bi lahko morebitni prihodnji najemnik letališča imel težave pri upravljanju.

Aerodrom Maribor je tudi lastnik ceste oziroma dovozne poti, ki vodi do letališča. Na njej je sklenjena služnost za 30 let in država Aerodromu zanjo plačuje okoli 20 tisočakov na leto. Bratuškova sicer pravi, da služnost ni vpisana tako, kot bi morala biti, in da stvari še urejajo. Služnost zadeva tudi parkirišče, ki pa se uporablja le v nekomercialne namene, torej za dostavo in nujne intervencijske poti.

Država letališča ne more upravljati

Kaj natanko se bo z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor zgodilo po 15. juliju, ne ve še nihče. Razpis za novega najemnika še ni objavljen, prav tako ni jasno, ali sploh obstajajo interesenti. Aerodrom Maribor je pripravljen še naprej vztrajati na mariborskem letališču, a si kitajskih investitorjev ministrica Bratuškova ne želi več.

Izhod v sili bi lahko bilo upravljanje države, ki bi sicer stalo okoli milijon evrov na leto, a v tem trenutku država nima pogojev za upravljanje mariborskega letališča. Mednarodna letališča namreč lahko upravljajo le za to certificirane družbe, postopki certifikacije pa trajajo več mesecev.

Članek je nastal v sodelovanju s časnikom Delo.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice