V Dravskih elektrarnah Maribor so se odzvali na sklep Vlade o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji na predlog Ministrstva za okolje sprejela sklep o ustavitvi priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri. 

V Družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v sporočilu za javnost zdaj zapisali, da odločitev obžalujejo, saj menijo, da gre za posledico zasledovanja parcialnih interesov enega sektorja (okolja) na račun širših družbenih, kmetijskih in podnebno-energetskih ciljev. 

Kot pravijo, so kot investitor v projektu in koncesionar za rabo vode na delu vodnega telesa reke Mure vselej delovali strokovno, transparentno, v skladu z zakoni in direktivami ter v interesu posrednega lastnika, države. 

»Vse od leta 2013, ko smo Dravske elektrarne Maribor od Vlade Republike Slovenije prejele Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za območje HE Hrastje-Mota na Muri, smo vse postopke umeščanja v prostor peljali kot dober gospodar ter v to vložili veliko truda in finančnih sredstev. Tako smo v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami opravili vse potrebne študije in analize (gospodarstvo – Študija vplivov na razvoj gospodarstva, Študija turističnega razvoja, Študija razvoja kmetijstva, okolje – Študija vodnogospodarskih osnov za Muro, Študija kemijsko biološke kakovosti podzemnih in površinskih voda, hidrogeološka študija, ihtiološka študija, študija gozdne biologije, študija – pregled narave, družba – študija vpliva na družbeno okolje), katerih rezultat sta bila izdelana dokumenta »Študija variant« in »Okoljsko poročilo«, ki smo ju ob koncu leta 2016 poslali Ministrstvu za okolje in prostor (MOP).

Izravnalni ukrepi niso bili predstavljeni

Nosilci urejanja prostora so nato podali svoje pripombe, ki jim je sledilo dopolnjevanje Okoljskega poročila in dopolnjeno je bilo na MOP ponovno poslano v prvi polovici leta 2018. 

Na osnovi oddane končne verzije »Okoljskega poročila« se je ministrstvo februarja letos z dopisom opredelilo glede njegove tehnične (ne)ustreznosti.

Učinki na varstvene cilje posameznih varovanih območij imajo oceno »D«, ki pomeni bistven vpliv, ter so potrebni tako imenovani izravnalni ukrepi, ki pa v oddanem Okoljskem poročilu, v skladu z veljavno zakonodajo, niso smeli biti predstavljeni, poudarjajo v DEM.

»Dodatne opravljene analize so pokazale, da je z izravnalnimi ukrepi možno nadomestiti predvideno okrnitev narave ter da na ta način objekt hidroelektrarne Hrastje-Mota lahko postane sprejemljiv za okolje.«

Pobude za nadaljevanje konstruktivnega dialoga

Zato so, kot pravijo, v zadnjih mesecih na resorna ministrstva, Vlado Republike Slovenije in javnost večkrat naslovili pobude za nadaljevanje konstruktivnega dialoga v postopkih umeščanja hidroelektrarne Hrastje-Mota v prostor, in sicer preko iskanja skupnih rešitev, ki bi bile sprejemljive tudi z vidika okoljskih vplivov na posamezna varovana območja:

»Zavedamo se, da je iskanje možnih kompromisnih rešitev dolgoročni projekt, ki zahteva veliko naporov vseh deležnikov, a ga je po naši oceni potrebno narediti v dobrobit vseh državljanov Republike Slovenije, sedanjih in prihodnjih generacij. Ne gre namreč pozabiti, da je energija vode eden najčistejših trajnostnih virov proizvodnje električne energije, ki že danes predstavlja steber slovenske energetike in zagotavlja velik del proizvodnje električne energije iz OVE. In teh virov Slovenija nima na pretek.«

Ob tem zagotavljajo, da bodo Dravske elektrarne Maribor še naprej delovale odgovorno, v skladu s svojim poslanstvom in poslovnimi cilji ter pri tem pomagale zasledovati strateške usmeritve Republike Slovenije – tudi v primeru sodelovanja pri projektih, povezanih s področjem hidro energetike, in drugih večnamenskih projektih, katerih eden od rezultatov je tudi proizvedena električna energija iz obnovljivih virov.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice