Foto: Miloš Vujinović
S Tomažem Kokotom, novim direktorjem Pošte Slovenije, ki je mandat prevzel za naslednjih pet let, smo se pogovarjali o zapiranju poštnih poslovalnic, zakaj poslovalnice postajajo že prave trgovine in tudi o prihodnosti Pošte Slovenije.

Za generalnega direktorja Pošte Slovenije je nadzorni svet februarja imenoval Tomaža Kokota.

Magister ekonomskih in poslovnih ved je poklicno kariero začel kot samostojni podjetnik, od konca leta 2013 pa bil izvršni direktor v družbi za razvoj programske opreme in preoblikovanja podjetij.

Uprava Slovenskega državnega holdinga ga je kasneje v imenovala za člana nadzornega sveta Pošte Slovenije, v prejšnjem letu pa je bil izvoljen za predsednika nadzornega sveta.

Nato je v aprilu prejšnjega leta nastopil funkcijo začasnega generalnega direktorja Pošte Slovenije, letošnjega februarja pa ga je nadzorni svet pošte imenoval za novega generalnega direktorja, in sicer za mandatno obdobje petih let

V javnosti so se sicer pojavljali očitki o njegovi neizkušenosti in tudi domnevnem političnem kadrovanju v vrhu Pošte Slovenije. A Kokot na ta vprašanja ni odgovarjal.

Kolikokrat tedensko obiščete katero izmed poslovalnic pošte?

»Odkar sem na Pošti Slovenije, to je dobro leto dni, sem obiskal že precej poštnih poslovalnic. Vsak teden časa za obisk pošt nimam, saj mi številne obveznosti tega ne dopuščajo.

Včasih so obiski sprotni, ko imam še kakšno drugo službeno pot, velikokrat pa jih načrtno obiskujem. Namen obiskov je predvsem v osebnem stiku z zaposlenimi, v tem, da dobim informacije o stanju na poštah, morebitnih težavah, predlogih, kako bi določene zadeve izpeljali drugače, 'iz prve roke'.«

Foto: Miloš Vujinović

Ste kdaj sami v poslovalnicah pošte opazili kaj, kar bi vas zmotilo?

»Preden sem prišel na Pošto Slovenije se s tem, kako izgledajo poslovalnice, nisem ukvarjal. Na pošto sem šel z namenom, da opravim storitev, včasih sem tudi poklepetal z uslužbenci.

Danes pa na pošte gledam drugače. Zelo sem pozoren, kaj pošta ponuja, ali je urejena, razmišljam, kaj bi še utegnilo zanimati uporabnike, kako bi bile pošte do njih še bolj prijazne.

S postavitvijo ustreznih stojal za blago in izbiro ustreznih blagovnih skupin blaga za prodajo smo naredili pomemben korak v pravo smer, zavedam pa se, da imamo na tem področju pred sabo še nekaj izzivov.«

Foto: Miloš Vujinović

»Danes pa na pošte gledam drugače. Zelo sem pozoren, kaj pošta ponuja, ali je urejena, razmišljam, kaj bi še utegnilo zanimati uporabnike, kako bi bile pošte do njih še bolj prijazne.«

Tomaž Kokot

Poštne poslovalnice vse bolj izgledajo kot prodajalne vsega možnega - od bombonov do nagrobnih sveč in knjig, zakaj lahko stranke vse to dobimo na pošti?

»Potrebe uporabnikov in konkurenca drugih ponudnikov storitev in blaga nas usmerjajo v širitev ponudbe dodatnih izdelkov in vrst storitev.

Imamo razvejano mrežo poštnih poslovalnic, ki poleg osnovne dejavnosti pošte, ki v zadnjem času precej upada, predstavljajo odličen kanal tudi za raznovrstne druge storitve, kot so na primer denarne storitve, prodajo blaga in igre na srečo.

Prizadevamo si, da bi bili prostori pošt za stranke čim bolj prijazni, vseskozi pa prenavljamo in dopolnjujemo ponudbo blaga, s ciljem, da si lahko stranka na pošti izpolni tudi druge želje oziroma potrebe, kot so na primer nakup darila, revij, knjig ali vinjete pred odhodom na dopust, kot tudi želje po sladkem in podobno.

To je še posebej pomembno na poštah, ki niso v mestnih središčih in kjer tudi ni takšne ponudbe trgovskega blaga s strani velikih trgovskih verig.«

Foto: Miloš Vujinović

Kaj so po vašem mnenju največje prednosti in kaj slabosti Pošte Slovenije?

»Ena od prednosti Pošte Slovenije je zagotovo ta, da je s svojimi storitvami prisotna po celotni Sloveniji in da prek svojih pismonoš obišče domala vsak dom.

Kot slabost bi izpostavil, da smo izjemno velik sistem in da včasih kakšne spremembe ne moremo uveljaviti takoj, kot lahko morda to storijo v kakšnem manjšem podjetju. Se pa vsekakor trudimo tudi v tej smeri, v središču naših prizadevanj je zadovoljen uporabnik.«

Foto: Miloš Vujinović

»Kot slabost bi izpostavil, da smo izjemno velik sistem in da včasih kakšne spremembe ne moremo uveljaviti takoj, kot lahko morda to storijo v kakšnem manjšem podjetju.«

Tomaž Kokot

Da se Pošta Slovenije sooča s precejšnjimi izzivi pri pridobivanju kadrov, ni skrivnost. Kaj ste naredili na tem področju?

»Tako kot v drugih panogah oziroma podjetjih predstavlja tudi v Pošti Slovenije na področju zaposlovanja še vedno velik izziv zaposlovanje v prometu, saj je tudi v letošnjem letu povpraševanje višje od ponudbe.

V Pošti Slovenije se prilagajamo trendom na področju rasti paketnih pošiljk. Konec leta 2021 je bilo na Pošti Slovenije 5918 zaposlenih, v celotni Skupini Pošta Slovenije pa 7992.

V letu 2022 bomo zaposlovali predvsem pismonoše in dostavljavce oziroma delavce na področju dostave pošiljk. Nove sodelavce iščemo tako prek objav prostih delovnih mest, zaposlitvenih oglaševalskih kampanj, prek sodelavcev in podobno.«

Po sistematizaciji delovnih mest v Pošti za nekatera delovna mesta predvidena plača ne dosega niti minimalne plače. Je tudi to razlog za pomanjkanje poštarjev in drugih uslužbencev? Sindikat poštnih delavcev je februarja zahteval, da do konca marca pripravite predlog nove sistematizacije in dvig vseh osnovnih plač.

»Teh delovnih mest je zelo malo. V skladu s sistemizacijo delovnih mest in z zakonodajo Pošta Slovenije tem zaposlenim doplačuje razliko do minimalne plače. Kot sem že omenil, se tudi mnoga druga podjetja srečujejo s podobnimi izzivi, kot Pošta Slovenije pri zaposlovanju v prometu.

Sicer pa si prizadevamo za čim bolj stimulativno delovno okolje zaposlenih. V skladu z dogovori s socialnimi partnerji smo tako oktobra lani že povišali osnovne plače zaposlenim za štiri odstotke, v aprilu izplačali regres v višini 1.556,86 evra in konec leta izplačali poslovno uspešnost v višini 500 evrov neto na zaposlenega.

Januarja letos smo osnovne plače povišali za dva odstotka, čemur je sledil ponoven dvig osnovnih plač za 2,9 odstotka v marcu. S tem smo v skladu z dogovorom s socialnimi partnerji osnovne plače uskladili z letno inflacijo, ki je v letu 2021 znašala 4,9 odstotka.

Sledi še povišanje plač za dva odstotka v maju 2022. Pred prvomajskimi prazniki bomo izplačali tudi regres v višini 1.650 evrov neto, kar je več, kot določa kolektivna pogodba Pošte Slovenije, rezervirana pa so tudi sredstva za izplačilo poslovne uspešnosti ob koncu leta.

Po nekaj letih premora se vračajo tudi športne igre zaposlenih Pošte Slovenije, ki bodo v Planici. Načrtujemo širitev počitniških kapacitet, v katerih omogočamo zaposlenim ugodnejše letovanje, in sicer bo v letu 2022 na voljo dodatni apartma na Bolfenku na Mariborskem Pohorju in v letu 2023 v Bogojini in Mostu na Soči. Iščemo tudi možnosti za letovanje v Piranu.«

Foto: Miloš Vujinović

Sindikat poštnih delavcev je te dni spet zahteval nujne spremembe poštne zakonodaje, namignili so celo na vnovično zaostrovanje sindikalnih aktivnosti. Kako jim odgovarjate?

»Omenjene zahteve je Sindikat poštnih delavcev naslovil na politične stranke in zavezo k ureditvi tega področja že pri oblikovanju koalicije po volitvah.

Poudarjam, da gre za samostojno pobudo sindikata, v vsebinskem smislu pa nujnim spremembam zakona o poštnih storitvah na področju načina financiranja bremena izvajanja univerzalne poštne storitve ne nasprotujemo, saj si tudi sami že vrsto let prizadevamo za spremembo zakonodaje na tem področju.

Dejstvo namreč je, da univerzalno poštno storitev uporabnikom zagotavlja država, in sicer s podelitvijo dovoljenja za njeno izvajanje Pošti Slovenije. Za samo Pošto Slovenije pa njeno izvajanje, ob splošno znanem prehodu v digitalno družbo, ki povzroča enormen upad pisemskih storitev, predstavlja vedno večje breme.

Regulatorni okvir izvajanja univerzalne storitve, to so zahteve glede kakovosti in gostote omrežja, Pošti Slovenije dejansko onemogoča prestrukturiranje omrežja, kot to počno vsi poštni operaterji, ki nimajo obveznosti izvajanja univerzalne storitve.

Ključni deležniki na ravni države se bodo torej morali odločiti, ali želijo, da država tudi v bodoče zagotavlja takšno kakovost izvajanja univerzalne storitve in gostoto omrežja, kot je sedaj predpisana in kjer je v praksi zgolj Pošta Slovenije prisotna na ruralnih območjih.

Potem je sprememba financiranja izvajanja univerzalne storitve v breme proračuna edina možnost. V nasprotnem primeru je v tej državi potrebna javna razprava, kakšno univerzalno storitev, glede na bistveno spremenjene potrebe uporabnikov, še potrebujemo, temu pa mora slediti bistvena omilitev ali odprava regulatornih zahtev.«

Foto: Miloš Vujinović

»Ključni deležniki na ravni države se bodo torej morali odločiti, ali želijo, da država tudi v bodoče zagotavlja takšno kakovost izvajanja univerzalne storitve in gostoto omrežja, kot je sedaj predpisana in kjer je v praksi zgolj Pošta Slovenije prisotna na ruralnih območjih.«

Tomaž Kokot

Pošta Slovenije se je pred dnevi pohvalila tudi z rekordnim poslovanjem in podatkom, da je v vrhu evropskih držav po kakovosti prenosa pošiljk, tudi poslovanje je rekordno. Čemu pripisujete ta uspeh?

»Res je, letošnje poslovanje celotne Skupine Pošta Slovenije, ki jo poleg matične družbe Pošta Slovenije sestavljajo še neposredno in posredno odvisne družbe, je v lanskem poslovnem letu po še nedokončnih in nerevidiranih podatkih ustvarila čisti poslovni izid v višini 17,6 milijona evra.

To je boljši rezultat od načrtovanega za 10,7 milijona evra oziroma za 156 odstotkov. Čisti prihodki od prodaje znašajo 461 milijonov evrov, kar je za osem odstotkov več od načrtovanih.

V Pošti Slovenije smo se na otežene razmere, ki jih je povzročila epidemija covida-19, odzvali hitro in smo kljub pogosto precej oteženim pogojem dela uspeli kakovostno zagotavljati poštne, paketne, logistične in ostale storitve, za kar so nedvomno zaslužni vsi naši zaposleni.

Ob tem pa naj tudi navedem, da v okviru prihodkov še vedno največji delež predstavljajo prihodki od pisemskih storitev, sledijo prihodki od logističnih in paketnih storitev. Zaprtje gospodarstva zaradi covida-19 je pospešilo spletno trgovino in digitalne trende, v poštni industriji pa povzročilo še hitrejši strukturni premik s pisemskih pošiljk na pakete.

Kot ste omenili, tudi na področju kakovosti prenosa poštnih pošiljk v Pošti Slovenije dosegamo zelo dobre rezultate, kljub drugačnim trendom v Evropi, kjer poštni operaterji zaradi digitalizacije znižujejo pogostost dostave in podaljšujejo roke prenosa pošiljk.

Tako smo v mesecu februarju letos več kot 97 odstotkov prednostnih pisemskih pošiljk prenesli v enem dnevu, več kot 99 odstotkov neprednostnih pisemskih pošiljk pa je bilo prenesenih v treh delovnih dneh, kar nas, kot že omenjeno, uvršča v sam vrh v Evropi med poštnimi operaterji.«

»V Pošti Slovenije smo se na otežene razmere, ki jih je povzročila epidemija covida-19, odzvali hitro in smo kljub pogosto precej oteženim pogojem dela uspeli kakovostno zagotavljati poštne, paketne, logistične in ostale storitve, za kar so nedvomno zaslužni vsi naši zaposleni.«

Tomaž Kokot

V zadnjih desetih letih je Pošta Slovenije zaprla skoraj 80 pošt po državi, predvsem na podeželju, kjer so prebivalci nezadovoljni z okrnjenim delovanjem pogodbenih pošt. Marsikje ni zanimanja za izvajalce pogodbenih pošt, podeželje pa ostaja brez poštnih storitev. Je to del strategije delovanja Pošte Slovenije, ne glede na to, da gre za državno podjetje?

»Nikakor ne, cilj Pošte Slovenije je, da ohrani svojo prednost in dostop do vsakega naslova v državi, seveda v odvisnosti od vrste in pomena posamezne storitve.

Spremenjene življenjske navade uporabnikov poštnih storitev, razvoj informacijske tehnologije ter stalna racionalizacija poslovanja gospodarskih subjektov so povzročili, da je obseg storitev v poštnih poslovalnicah vse manjši.

Po drugi strani pa se je izredno povečal segment paketnih pošiljk in tako imenovanih tovorkov ter s tem potreba bo čim hitrejši distribuciji teh pošiljk. S tem namenom moderniziramo, posodabljamo in reorganiziramo poštno logistično mrežo.

V zadnjih desetih letih je bilo zaprtih 19 mestnih pošt v večjih mestih, kjer gre za ukinitev poslovalnice, 54 pošt na podeželju pa je bilo preoblikovanih v pismonoške pošte, ki so tudi ohranile poštno številko z vidika naslavljanja pošiljk.

Pošta Slovenije zagotavlja univerzalno poštno storitev vsem prebivalcem Republike Slovenije ne glede na to, ali je v nekem kraju prisotna fizično s poštno poslovalnico ali pa v okviru nudenja storitev na dostavi s strani pismonoše.

V okviru tako imenovanih pismonoške pošte, kjer fizično ni poštne poslovalnice, je naslovnikom omogočeno, da opravijo poštne storitve pri pismonoši na dostavi. Uporabniki imajo tudi možnost, da naročijo določene storitve po telefonu, kar je še posebej primerno za starejše in manj mobilne prebivalce.

Ob 482 poštnih poslovalnicah, od tega je trenutno 161 pogodbenih pošt, je prebivalcem na voljo široka mreža alternativnih točk dostopa. 

Gre za 210 bencinskih servisov Petrol, 46 bencinskih servisov MOL, 24 PS paketomatov za sprejem in izročanje paketov v 15-ih mestih, dve avtomatizirani samopostrežni točki 24/7 in 450 paketnikov Direct4.me na 113 lokacijah. V teku so že aktivnosti širitve teh mrež in dostopnost do storitev tudi z navedenimi točkami za opravljanje storitev s strani uporabnikov.

Pogodbene pošte, ki so v upravljanju s strani našega pogodbenika, so kot organizacijska oblika kontaktne točke enakovredne ostalim poštam, ki so v upravljanju Pošte Slovenije, saj zagotavljajo ustrezen nivo poštnih in drugi storitev, ki jih uporabniki potrebujejo, poleg tega pa v veliko primerih pogodbene pošte omogočajo tudi daljši delovni čas za uporabnike.

S ciljem ohraniti dostopnost za uporabnike poštnih storitev tako poštnih poslovalnic ne zapiramo, ampak reorganiziramo poštno omrežje na način, da uporabnikom poštnih storitev ponudimo enake storitve z enako kakovostjo v okviru različnih oblik poštnih poslovalnic oziroma drugih točk poštnega omrežja.«

Foto: Miloš Vujinović

»Obseg storitev v poštnih poslovalnicah je vse manjši.«

Tomaž Kokot

Kakšna je vaša vizija za prihodnost Pošte Slovenije, predvsem na področju trajnostnega razvoja?

»V skladu s strateškim razvojnim programom Skupine Pošta Slovenije do leta 2025 zasledujemo predvsem rast na področju paketov, logističnih storitev in IKT-rešitev.

Skupina Pošta Slovenije je danes mednarodna korporacija, s ciljem postati vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev na trgu jugovzhodne Evrope. Pomemben del naše korporacijske strategije je trajnost.

Na tem področju si že deset let prizadevamo skrbno upravljati okoljski odtis v skladu s svojo strategijo energetske učinkovitosti na področju nepremičnin, opreme in voznega parka. Letno namenimo več milijonov evrov za investicije v projekte energetske učinkovitosti.

V okviru strategije energetske učinkovitosti smo v obdobju od 2013 do 2021 izvedli že 108 projektov, od tega v letu 2021 dvanajst projektov, za kar smo namenili skoraj dva milijona evrov.

Za potrebe e-mobilnosti so bila nabavljena e-vozila. Število vseh električnih dostavnih vozil se je v letu 2021 povečalo, in tako imamo sedaj 402 električni vozili. Delež e-vozil v voznem parku se je povečal s 7,7 odstotka v letu 2020 na 12 odstotkov v letu 2021, postavljene so bile dodatne polnilnice.

Na več objektih so bili zamenjani potratni sistemi ogrevanja s toplotnimi črpalkami, stare klimatske naprave so nadomestile nove, energetsko učinkovite, posodobljena je tudi razsvetljava – prehod na LED-tehnologijo.

Naj tudi omenim, da smo v sklopu projekta energetske učinkovitosti identificirali 40 obstoječih objektov za postavitev sončnih elektrarn, na katerih strehe presegajo 500 kvadratnih metrov.

V prihodnje bomo tudi v okviru projekta ELENA namestili sončne elektrarne na treh lokacijah, prav tako pa se pri novih investicijah v logistične pošte na petih objektih predvideva izvedba sončnih elektrarn.

Eden zadnjih ekološko usmerjenih projektov je tudi energetska obnova pošte Velike Lašče, ki s sončno elektrarno na strehi, toplotno črpalko ter polnilnico za električna vozila postaja pasiven oziroma energetsko samostojen objekt.

Stremimo k čim večji energetski učinkovitosti in, v luči vojne, tudi neodvisnosti glede na dogajanje v regiji. Tudi v prihodnje bomo v skladu z začrtano strategijo trajnostnemu razvoju posvečali veliko pozornosti.«

Komentarji (7)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Hejho (nepreverjen)

Lahko se trudijo za svoje enote drugje po Sloveniji a v Mariboru na Slomškovem trgu kjer bi jim morala biti vzorna enota so zaposleni ne prijazni, zagrenjeni, res je muka noter vstopit. Kot, da delajo zastonj. Prvo je potrebno urediti domače dvorišče.

Mariborcan1970 (nepreverjen)

Končno so mu našli reference za vodenje pošte, haha.

Augsburg (nepreverjen)

Nekatere izjave direktorja so res neverjetne za poklicnega managerja. Nikoli ni gledal, kaka je pošta ... Tole je zagotovo plačan intervju. Ga je že strah, da ga bo nova vlada zamenjala, zdaj pa mora pokazati "adute, sposobnost, odločnost". Ko prebereš kakšno izjavo in ta njegov prazen pogled ... je pa konec optimizma.

Augsburg (nepreverjen)

In še tole: direktor s prazno, čisto mizo ... ne dela nič. Videno že 1000-krat.

Legionar (nepreverjen)

Takšni KOKOTI so uničili gospodarstvo Slovenije in degradirali zaposlene . Zmanjšanje zaposlenih ,ki prevzamejo delo vseh odpuščenih kolegov ob povišanih cenah ustvarja dobiček ! ?

Rival (nepreverjen)

tik tak tik tak

Surfeiter (nepreverjen)

Ta ni kokot, ta je kura! ZZ (zahojeni zagorac)!

Starejše novice