FOTO: Jan Rozman
Župan Saša Arsenovič v ponedeljek mestnim svetnikom še ne bo predlagal ustanovitve Javnega holdinga Maribor. Kot zatrjuje, je potrebnega več časa za pogovore z vsemi deležniki, da bi holding deloval tudi ko on ne bo več na mestu župana.

Po vzoru Javnega holdinga Ljubljana namerava mariborski župan Saša Arsenovič na isti imenovalec zložiti gospodarske javne službe v občini - Energetiko, Marprom, Mariborski vodovod, Nigrad in Snago. Sprva je župan mislil dati predlog za ustanovitev Javnega holdinga Maribor že na ponedeljkovi seji mestnega sveta, a si je zdaj premislil.

»Predloga zaenkrat še nismo dali na dnevni red, zato da imamo dovolj časa za pogovor z vsemi deležniki, tako, da bo to zgodba, ki bo delovala tudi takrat, ko ne bom več župan,« je pojasnil Arsenovič, ki sicer meni, da je že zdajšnji predlog dobro pripravljen.

Arsenovič je prepričan, da z namenom ustanovitve javnega holdinga kažejo, da mislijo zelo resno z obljubami po boljšem in učinkovitejšem mesnem servisu.

Po vzoru drugih evropskih mest

Mariborski župan je ob tem izpostavil, da sledijo dobrim praksam drugih evropskih mest. »Skoraj vse mestne občine, tako v Sloveniji kot v sosednjih državah - Ljubljana, Gradec, Zagreb, so javna podjetja in podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe povezala v mestni holding,« utemeljujejo idejo v mestni upravi in v gradivu pojasnjujejo, da je namen usmerjen v »racionalizacijo poslovanja in zmanjševanja stroškov javnih podjetij in izvajalcev gospodarskih javnih služb«.

V treh letih za milijon prihranka 

»Združitev in poenotenje vseh skupnih služb potrebnih za delovanje gospodarskih javnih služb (brez odpuščanj delavcev) takojšnjih finančnih učinkov ne bo imelo, bodo pa se finančni učinki nedvomno pokazali že v roku nekaj let, po grobi oceni bi se stroški morali zmanjševati iz leta v leto in ocena finančnih posledic bo v roku največ treh let dosegla zmanjšanje vsaj za en milijon evrov,« so po zdajšnjem gradivu prepričani v mestni upravi. 

Med drugim naj bi se znižali stroški izobraževanja zaposlenih in raznih svetovalni storitev, ki so se podvajali, stroški skupnih nabav, stroški investicij naj bi se racionalizirali zaradi preglednosti in poenotenja, stroški nadzornih svetov, saj jih družbe, ki izvajajo gospodarske javne službe ne bodo več imele, ampak bo pristojen samo en nadzorni svet javnega holdinga.

Javni holding pa naj ne bi bil ne neposredni, niti posredni proračunski porabnik. Tekoči stroški, kot so plače, administrativni stroški, materialni stroški delovanja, po besedah pripravljavcev gradiva ne bodo bremenili proračuna, ampak se bodo stroški delovanja javnega holdinga fakturirali družbam, za katere bo javni holding izvajal storitve.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice