*Fotografija je simbolična
Ob prepovedi izvoza našega blata na Madžarsko se je večina Slovenije znašla pred velikim okoljskim problemom, pomurski Cerop pa blato iz čistilnih naprav predela, ga pomeša z lesnim pepelom in ustvari svojevrsten kompozit.

Odločitev naše sosede, da ne bo več sprejemala našega blata, je povzročila precej preglavic komunalnim podjetjem in ministrstvu za okolje in prostor. Slovenija namreč letno izvozi okoli 70 tisoč ton, kar predstavlja veliko večino od 80 tisoč ton, ki nastane na letni ravni. Minister Simon Zajc pospešeno išče trge, kamor bi lahko blato izvozili, dolgoročno pa bo potreben sistem za ravnanje s komunalnim blatom v Sloveniji. Tu se predvsem nagibajo v smeri požigalnic, ki pa so za nekatere sporne zaradi potencialnih škodljivih učinkov na zdravje.

V Murski Soboti nastane letno 3600 ton komunalnega blata, problemov s komunalnim blatom pa v Pomurju nimajo, saj za to poskrbi puconski Cerop
 

Je rešitev "ceropit" ?

V oddaji državne televizije Točka preloma je bila tematika ravno problem komunalnega blata. V prispevku so predstavili tudi primer Ceropa - Regijskega centra za ravnanje z odpadki Pomurje, poimenovan tudi Zeleni rudnik Pomurja, ki predstavlja rešitev problematike odlaganja in predelave odpadkov, tudi komunalnega blata, za skoraj 125.000 prebivalcev na območju vseh 27 občin pomurske regije.

Gre za 23 milijonov evrov vredno naložbo, ki so jo sofinancirali Evropska unija, Republika Slovenija in pomurske občine ter je luč sveta ugledala leta 2014.

V Ceropu blato iz pomurskih čistilnih naprav in lesni pepel zmešajo ter izdelajo kompozit, poimenovan ceropit, ki ga potem uporabljajo sami. Ta material uporabljajo kot tesnilno plast, saj je vodotesen. Pravijo, da se material ne razgrajuje in nima škodljivih učinkov za okolje. 

Franc Cipot, direktor podjetja Cerop

Direktor Franc Cipot je povedal, da na ta način predelajo vso odpadno komunalno blato iz pomurskih čistilnih naprav, vozijo ga pa tudi iz drugih regij. Dovoljenje imajo za več kot 9 tisoč ton, približno polovico blata, ki ga predelajo, pa dobijo iz drugih regij. Za tovrstno obdelavo in predelavo blata je bila potrebna naložba okoli 400 tisoč evrov in bi, tako Cipot, morali o tem razmisliti tudi drugje v Sloveniji, saj tako izvoz ali sežiganje ne bi bilo potrebno. "V roku pol leta bi se dalo takšno strojno opremo zgraditi, okoljevarstvena dovolje pa ne bi smela predstavljati problema, če bi to bilo v interesu države," je povedal direktor Ceropa za RTV Slovenija. 

Nasprotniki pravijo, da ne gre za dolgoročno rešitev

Nasprotnega mnenja je bil direktor Saubermacher Komunala Rudolf Horvat, ki je povedal, da to ni prava rešitev. Po njegovem mnenju so v Evropi do takšnih zadev zelo pozorni in država nad takšnimi produkti, kot je ceropit, vrši veliko kontrolo. Tudi direktor komunalnega podjetja Surovina Jure Fišer ni prepričan, da bi to lahko bila trajna rešitev, saj pride na dolgi rok do ponovnega izluževanja blata in to ne zagotavlja stabilnosti. Cipot odgovarja, da imajo stalni nadzor, poleg tega pa se držijo vseh predpisov, saj je to predpogoj, da sploh v procesu pride do tega kompozita, ki ga lahko nato uporabljajo dalje.

Povedal je še, da je bil to ravno namen ustanovite regijskih centrov za ravnanje z odpadki in bi moralo biti krožno gospodarjenje, kot v primeru ravnanja z blatom iz pomurskih čistilnih naprav, obvezna praksa tudi drugje v Sloveniji

Država sicer ni naklonjena tej rešitvi, saj tudi meni da ni dolgoročna, isto menijo v komunalni zbornici, ki pravijo da so dolgoročne rešitve le tiste, pri katerih je možno iz komunalnega blata izločati fosfor, saj tega v naravi ne najdemo in gre za dragoceno surovino. 

Direktor Ceropa je zadevo pokomentiral tudi na družbenem omrežju, kjer je izpostavil dosežke Ceropa v Pomurju in izrazil zaskrbljenost nad smerjo, ki jo zagovarja država.

"Na ta način smo v Pomurju rešili pomemben okoljski problem že leta 2014, nekateri bi še danes radi z veliko maržo to vozili v tujino, to bo verjetno spet možno saj kot je bilo slišati v oddaji jim bo k temu pomagala država. Kje je tu krožno gospodarjenje, kdo bi moral to vzpodbujati...V oddaji je le voditeljica ga. Korenova razumela problem, pokazalo se je spet, da občine ki morajo poskrbeti za te odpadke preveč računajo na državo zdaj ko posel ni več zanimiv za posrednike, jim bo blato ostalo pred vrati," je med drugim zapisal na Facebooku.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Jest2 (nepreverjen)

Še uvoženo hrano bodo nehal dovajat v slolandijo pa ne bo tako izdatne količine "dreka" in ne bo več problema kam ga odložit, sami jo pa itak ne pridelamo več kot 25%

Starejše novice