Klemen Grošelj: »Trudim se, čeprav me dogajanja okoli pandemije covida-19 pri tem nekoliko ovirajo, da bi ljudem približal delovanje Evropskega parlamenta.«
Klemen Grošelj je bil maja lani na listi stranke LMŠ izvoljen za evropskega poslanca. Ljudem želi približati delovanje Evropskega parlamenta, katerega odločitve močno vplivajo na naša življenja.

Klemen Grošelj je bil rojen leta 1976 v Kranju. Sicer je osnovno šolo končal v Litiji, šel nato na gimnazijo v Ljubljano, nadaljeval študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je poklicno pot začel kot mladi raziskovalec in bil nato deset let zaposlen kot  raziskovalec. Leta 2011 je postal vodja kabineta tedanje ministrice za gospodarstvo Darje Radič, nato je nekaj let delal v državni upravi, bil leta 2018 imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, maja lani pa izvoljen za evropskega poslanca kot drugi nas listi stranke Lista Marjana Šarca.

Poznajo ga tudi kot komentatorja na področju nacionalne varnosti, avtorja več člankov in avtorja oziroma soavtorja pri več knjigah.

V kateri odborih Evropskega parlamenta delujete?

»Sem v dveh odborih in enem pododboru. Sem polni član v odboru za zunanjo politiko, ki ima pododbor za varnost in obrambo, kjer sem nadomestni član, prav tako sem nadomestni član v odboru za industrijo, tehnologijo, raziskave in  energetiko.  Razlika med nadomestnim in polnim članov je, da nadomestni nimajo glasovalne pravice, razen v odsotnosti polnega člana. Tako sem denimo, v odboru za industrijo, tehnologijo, raziskave in energetiko, kot poročevalec v senci o mehanizmu za podporo solventnosti podjetij lahko tudi glasoval. Čeprav parlament potem o tem še ni glasoval, smo na odboru vseeno sprejeli določena priporočila, ker menimo, da bo vprašanje solventnosti v prihodnjih mesecih in letih zaradi trenutne krize spet postalo aktualno. Ne glede na to pa lahko kot poslanec v teh treh odborih lahko aktivno sodelujem, sooblikujem ključne dokumente in pod pogoji, ki sem jih omenim, tudi glasujem.«

Kašen vpliv imajo odločitve Evropskega parlamenta na življenje državljanov Evropske unije?

»Trudim se, čeprav me dogajanja okoli pandemije covida-19  pri tem nekoliko ovirajo, da bi ljudem približal delovanje Evropskega parlamenta. Odločitve v Evropskem parlamentu, komisiji in svetu Evropske unije zelo neposredno vplivajo na življenje vseh nas. Evropski parlament je (so)zakonodajalec, kjer na koncu šteje vsak glas in je politično zelo relevanten. Ljudje v Sloveniji si morda predstavljajo, da Evropski parlament deluje enako kot nacionalni, kjer imamo koalicije. Tukaj koalicij ni, pač pa se koalicija vedno oblikuje okoli zakonskega projekta, o katerem se poslanci vedno odločamo na dveh ravneh. Ena je nacionalna pripadnost (in jaz nikoli ne pozabim, da sem predstavnik Slovenije v Evropski uniji) in šele na drugi ravni si predstavnik politične opcije. Pri odločitvi najprej oceniš, kako predlog koristi ali škodi Sloveniji in šele nato tudi s političnega in ideološkega vidika. To je kompromis, ki odraža stališče držav članic in tudi stališče političnih skupin. Da dosežeš kompromis v mešanici nacionalnih in političnih interesov, je včasih kar dolgotrajen, pa pogosti tudi naporen proces. Pri čemer je dosežen kompromis lahko tudi težko sprejeti in takrat moraš temeljito premisliti kako naprej pri glasovanju. 

Z Ireno Jovevo sva člana politične skupine Renew, gre za prenovljeno in okrepljeno liberalno politično skupino, ki je danes tretja najmočnejša politična skupina v evropske parlamentu in hkrati velja za najbolj proevropsko. Skupaj z  Evropsko ljudsko stranko, Socialdemokrati in Zelenimi tvori trdno proevropsko večino v parlamentu. A ne glede na to je danes pogosto težko doseči večino, v danes zelo barvitem parlamentu s številnimi raznolikimi političnimi skupinami. Po drugi strani pa je to priložnost za manjše nacionalne delegacije in manjše politične skupine, da lažje uveljavljajo svoje interese in to se je v več konkretnih primerih tudi izkazalo.«

Klemen Grošelj: »Nikoli ne pozabim, da sem predstavnik Slovenije v Evropski uniji.«

Lahko navedete kak primer, ko so si utrli pot tudi slovenski interesi?

»Več je bilo tovrstnih primerov. Eden je zadeval t. i. mobilnostni paket (tovorni prevozi v evropskem prostoru), ko smo s kompromisnim predlogom sprejeli za Slovenijo sprejemljivejši predlog, kot je bil prvotni iz bolj razvitih držav. 

Drug primer pa je tako imenovana taksonomija. Gre za seznam določenih virov energije, ki jih po ekološki sprejemljvosti razvrščamo na pozitivno (obnovljivi), negativno (premog in podobna fosilna goriva) in nevtralno listo.  V Sloveniji še vedno želimo, da jedrska opcija pri naši energetski prihodnosti ostaja odprta in je ne uvrstimo na negativno listo, kar je bilo z odločitvijo o uvrstitvi na nevtralno listo tudi doseženo. 

Morda najaktualnejši primer pa je vezan na nedavno predstavljen predlog migracijskega pakta, kjer sem na Komisijo v teh dneh naslovil pobudo oziroma poslansko vprašanje, da naj pripravi za obmejne regije, ki so pod pritiskom nereguliranih migracij, poseben program finančne pomoči za razvoj in okrevanje teh regij, katerega je so podpisalo sedemnajst poslancev, med katerimi tudi del slovenskih evropskih poslancev. Naj ob tej priložnosti omenim tudi mojo nedavno pobudo kjer pozivam Evropsko komisijo in Svet Evropske unije k ponovnem premisleku o Mehanizmu za podporo solventnosti podjetij, saj drugi val pandemije opozarja na hitro poslabševanje likvidnosti tako podjetij, kot tudi držav članic, kar lahko na dolgi rok vodi v težave s solventnostjo in plaz stečajev, predvsem malih in srednjih podjetij. S tem mehanizmom pa bi lahko podjetjem s prihodnostjo pomagali prebresti težave povzročene zaradi epidemije.   

Tudi pri t. i. evropskih sredstvih sem znotraj politične skupine vedno zagovarjal stališča in vlagal ali podpiral amandmaje, ki so olajševala ali povečevala možnosti dostopa Sloveniji ali slovenskim podjetjem, raziskovalcem in lokalnim skupnostim do teh sredstev.«

Kako v teh prelomnih časih vidite položaj Evropske unije in Slovenije v njej?

»Evropska unija je po mojem mnenju na globoki prelomni točki. Kot celota predstavlja drugo največje svetovno gospodarstvo, posamezne članice v globalnem merilu (razen morda Nemčije, Francije in Italije) nimajo tolikšne moči. Kot največji izziv Evropske unije vidim, kako zasnovati njen nadaljnji razvoj. Ta skupni gospodarski in vse bolj tudi politični prostor dobro deluje in ne glede na politične debate menim, da je to ogromen napredek. In tudi v sedanji krizi, ko smo zaradi covid-19 začeli zapirati meje zaradi javnozdravstvenih razlogov, smo videli, kako zelo ranljiva in kako povezana so evropska (in tudi nacionalna) gospodarstva. Temu vidiku pa je treba dodati politično povezovanje, kjer smo priča rahlemu zastoju. Ni pa ta tako dramatičen, kot ga denimo vidita aktualna slovenska vlada ali predsednik republike. Imamo dva koncepta, eden je koncept višegrajske skupine, ki se mu na mojo žalost priključuje tudi Slovenija in vidi prihodnost Evropske unije v nekakšni menjalni uniji, kjer je bistven notranji trg in izmenjava, medtem ko ne vidijo prednosti političnega in siceršnjega povezovanja. Na drugi strani pa so države z nemško-francoskem motorjem in državami Beneluxa, ki tvorijo t. i. jedro Evrope in želijo krepiti tudi politično povezovanje, zlasti na področju zunanje, varnostne in obrambne politike ter na področju migracij, kar je povezano z varovanjem meja. Tu je razhajanje, a ne tako globoko, da se ne bi dalo uskladiti, pri tem pa ni nevarnosti, da bi Slovenija izgubila svojo suverenost ali bi bila kakorkoli prikrajšana. 

Ne mislim, da Evropska unija nima alternative. Seveda jo ima, toda ali je alternativa boljša od tega, kar nam ponuja Evropska unija? Jaz sem globoko prepričan, da alternativa ni boljša. Pomembno se mi zdi poudariti, da nam Evropska unija ponuja predvsem ogromno možnosti in priložnosti, katerih brez Evropske unije ne bi bilo. Na nas samih pa je, ali bomo te priložnosti ustrezno in v polni meri izrabili v lastno korist in krepitev našega razvoja in blagostanja. In če nadaljujem, si lahko zamišljate, kako bi izgledala pogajanja o trgovinskem sporazumu med 1,3 milijardno Kitajsko in dvomilijonsko Slovenijo? Je pa že bolj ugodno, da si del skupnosti, ki ima petstomilijonski trg, ki se pogaja s kitajskim zmajem, kot pa da se z njim pogaja država sama. Verjamem, da bomo v okviru konference v prihodnosti Evrope, ki bo potekala (upam) ob koncu nesrečne epizode ob covid-19, našli skupni kompromis in zagotovili uspešen razvoj tako Evropske unije kot celote kot tudi  posameznih držav članic. Ob tem pa nas še čaka soočanje s posledicami krize zaradi covid-19, kjer prave posledice šele pridejo.«

Klemen Grošelj: »Si lahko zamišljate, kako bi izgledala pogajanja o trgovinskem sporazumu med 1,3 milijardno Kitajsko in dvomilijonsko Slovenijo?«

Smo pred novo finančno perspektivo Evropske unije, kako lahko Slovenija bolje počrpa evropska sredstva? 

»Prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije (2021-2017) in njegov pomemben element (sklad za obnovo in prihodnost) ponujata Sloveniji ogromno priložnosti. Izziv za Slovenijo bo, kako v razmeroma kratkem času (v dveh letih) pripraviti kakovostne programe, s katerimi bomo lahko počrpali sredstva, ki sodijo v t. i. sklad za okrevanje in odpornost. Zastaviti si bomo morali jasne prioritete, katere segmente naše družbe bomo razvijali v času prehoda v brezogljično družbo, krepitve digitalizacije našega gospodarstva, vpetega v širši evropski gospodarski prostor, v smislu odpornosti družb in gospodarstva v evropskem prostoru. To je velik izziv, pa tudi velika priložnost, ko bomo lahko pametno uporabili sredstva za razvoj na področju tehnologij 5 G, prehoda na obnovljive vire energije, krepitev elektroenergetskega omrežja ... Do teh izzivov se bomo morali v Sloveniji v razmeroma kratkem času opredeliti in se odločiti, koliko vlagati v infrastrukturo in koliko v t. i. mehke vsebine (z vidika razvoja znanja in kompetenc za te nove  bodoče tehnologije). 

Na to je vezano tudi vprašanje položaja Slovenije, kot neto prejemnice oziroma neto vplačnice. Za zdaj smo še neto prejemnica, a to se lahko že v času te finančne perspektive spremeni. Sklad  za okrevanje in odpornost se bo financiral iz skupnega zadolževanja Evropske unije, kjer bo vprašanje lastnega vira Evropske unije, kjer se bo zadolževanje začelo poplačevati in kjer bo šlo za vprašanje, ali bo imela Evropska unija lastne vire ali ne: če ne, bo to bremenilo države članice. Na nas vseh, predvsem pa na aktualni vladi pa je odgovornost, da oblikuje nacionalni okvir, ki bo omogočil, da bodo sredstva uporabljena na optimalen način, ne glede na položaj neto plačnice ali prejemnice. Moram priznati, da me pri tem poplava skladov, ki jih načrtuje aktualna vlada ne prepriča in izpostavlja predvsem pomanjkanje vizije, kam in kako želimo naprej. Potrebno se je zavedati, da bodo odločitve sprejete v teh zahtevnih časih zdravstvene krize in tudi socialno-ekonomske krize, ki še ni pokazala vseh svojih razsežnosti, pomembno zaznamovala nadaljnji razvoj države od katerega bo odvisno prihodnje blagostanje nas vseh.

Poleg tega vprašanja je zelo aktualno tudi vprašanje odnosa med porabo evropskih sredstev in vladavino prava. V parlamentu se krepijo pričakovanja, da moram spoštovanje vladavine prava, biti dejavnik pri dostopu do evropskih sredstev. Zakaj Evropska unija kot struktura, katere eden ključnih temeljev je spoštovanje pogodb in vladavine parava, se brez tega ne more ne razvijati ne preživeti. A pri tem je potrebno jasno poudariti, da to ne pomeni, da država članica, ki ima probleme zaradi vladavine prava, ne bo dobila evropskega denarja, ampak pomeni le to, da vlogo države, oz. aktualne vlade v določeni meri prevzame Evropska komisija. Denar še vedno prihaja, vloga vlade pri tem pa se nekoliko zmanjša.

Slovenski poslanci nikoli nismo lobirali v smislu, da bi bila Slovenija prikrajšana za evropska sredstva, kar se nam očita, nasprotno, vedno smo se borili, da bi dobila dodatna sredstva in da bi država kot tudi lokalne skupnosti dobile več.«

Kako državljani Slovenije dojemamo Evropsko unijo in kaj lahko evroposlanci storite, da nam jo približate? 

»To je najlažje in najtežje vprašanje. Kot sem že dejal, Evropska unija zelo pomembno oblikuje naše življenje. Želel bi si, da bi državljani nas evropske poslance bolj 'uporabljali'. Moja izkušnja  je sicer dobra: dobivam klice, pisma, sporočila lokalnih predstavnikov, tudi iz drugih političnih opcij, ki me prosijo za pomoč, razlage. Imel sem tudi dober namen, da bi čim bolj hodil po Sloveniji, a me je po prvih obiskih žal prekinil covid. To bom nadaljeval takoj, ko bo mogoče. Ko sem v kakem kraju, sem ne le zaradi predstavljanja stranke in in politične skupine, pač pa tudi zato, da državljani lahko naslovijo name vprašanja, pobude, komentarje in predloge in skušamo najti rešitve. Moja vrata so odprta za pobude ljudi, saj z njihovo pomočjo tudi evropski poslanci bolje razumemo, kaj se v Sloveniji dogaja in nam to olajša delo, ko se v Bruslju prebijamo skozi proces sprejemanja odločitev. 

Z vidika odnosa medijev in vladavine prava je trenutno stanje v Sloveniji nekoliko turbulentno, sicer pa Evropska unija Slovenijo vidi kot državo, ki je relativno uspešna in je v obdobju članstva precej napredovala. Je pa res, da si ljudje vedno želimo več, kar nas pa tudi vodi naprej.  

Ob iztekajočem se letu 2020, mi dovolite, da vašim bralkam in bralcem ter vsem ostalim zaželim obilo zdravja, sreče in uspeha. Vse dobro in lepo v letu 2021!« 

www.klemengroselj.si

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice