Te kioske gotovo pomnite vsaj iz svojega otroštva. Živopisni objekti igrivih oblik so močno zaznamovali podobo naših mest v nekdanji Jugoslaviji in zgodnjih 90-ih letih, po Evropi pa jih še danes najdemo v velikem številu.
Nekaj trpežnih primerkov je zbranih na tej povezavi, in kot kaže, smo jih še pred leti samo v Ljubljani lahko našteli več kot trideset.
Pa ste vedeli, da so jih nekoč izdelovali prav na vzhodu Slovenije?
Iz vzhoda Slovenije v svet
Tako imenovani Kiosk K67 je plod arhitekta in oblikovalca Saše J. Mächtiga, enega vidnejših slovenskih kreativcev s področja industrijskega oblikovanja.
Medtem ko za samo zasnovo stoji Ljubljančan, pa so modularne enote pravzaprav nastajale v vzhodnem delu Slovenije, natančneje v ljutomerskem podjetju Imgrad.
Sredi devetdesetih let so se zaradi radikalnih sprememb v slovenskem gospodarskem sistemu odločili ustaviti njihovo proizvodnjo, družba pa se je leta 2008 preimenovala in danes obratuje pod imenom Razvojno podjetje Ultramarin.
Sestavljiva ulična oprema navdušila Jugoslavijo
Z ogrodjem iz ojačanega poliestra se je Kiosk K67 izkazal za izjemno praktičnega, saj je bilo posamezne enote moč povezati na različne načine – za različne namene.
Po predstavitvi strokovni javnosti leta 1968 in prvi razstavi prototipov v Ljutomeru je kmalu osvojil celotno Jugoslavijo in sestavljive objekte smo lahko našli tako rekoč povsod - od Ljubljane do Skopja.
Modularne večnamenske enote so bile vsestransko uporabne in tako so nam v njih večkrat postregli s časopisi, prigrizki ali sladoledom, posluževali pa so se jih celo ključarji, čevljarji in komentatorji nogometnih tekem. Ponekod so jih uporabljali celo kot čuvajnice in zavetja.
Zapisan v svetovno zgodovino
Njihova vsestranskost jih je ponesla tudi v druga srednjeevropska mesta, po pisanju Rtvslo.si so namreč v tujino prodali kar 7500 primerkov.
Dosegli so celo Novo Zelandijo in Japonsko, ravnodušne pa niso ostale niti mednarodne revije.
Leta 1970 si je Mächtigovo delo tako prislužilo prostor v zbirki newyorškega muzeja za sodobno umetnost MoMA, ki ga je vključil v svojo retrospektivo najboljših primerov oblikovanja v 20. stoletju.
Pisana druščina domiselnih oblik
K67 je resda najbolj znano delo Mächtiga, a gotovo prepoznate tudi nekaj njegovih drugih stvaritev, ki so nekoč krasile naše ulice, na primer pisane in nekoliko ukrivljene koše za smeti z imenom Žaba 2, telefonske govorilnice ali pa velike zbiralnike koristnih odpadkov.
Naslovna fotografija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (mao.si)
S spleta
Starejše novice
Komentarji (0)