Nagrada Zlati kamen se je v slovenskem prostoru uveljavila kot oskar za slovenske občine.

Nagrado Zlati kamen prejmejo občine kot priznanje za razvojno prodornost. Pri tem se posebej osredotočajo na aktivnosti – na inovativne in spretne razvojne prijeme, ki lahko veljajo kot primer dobre prakse in ki lahko pripeljejo do večjega razvojnega preboja.

Uporabljajo kvantitativna in kvalitativna merila

V postopku izbora vsako leto pretresejo vseh 212 občin. Pri ocenah uporabljajo kvantitativna in kvalitativna merila, na koncu pa ima zadnjo besedo Strokovni svet Zlatega kamna. To je neodvisno in strokovno telo, ki ga tvorijo priznani strokovnjaki s treh univerz in prakse.

V slovensko ISSO raziskavo je vključenih več kot šestdeset ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, ki merijo razvojni napredek slovenskih občin na osmih področjih.

To so demografija, učinkovitost, gospodarstvo, trg dela, izobraževanje, življenjski standard, socialna kohezija s politično kulturo in okolje. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave.

Pripravljenost občin na prihodnost

Vsako leto ima izbor poseben poudarek, rdečo nit. Letos je to pripravljenost občin na prihodnost - kje so občine znale najbolje integrirati sodobne tehnologije v razvoj kraja in kje so razvoj zasnovali tako, da kar najbolje odgovarja na glavne izzive prihodnosti v naravnem in širšem družbenem okolju.

Finalistke za nagrado Zlati kamen 2020 bile občine: Kranj, Jezersko, Idrija, Domžale, Krško, Trbovlje, Slovenske Konjice, Velenje, Cerkvenjak, Maribor, Murska Sobota.

Nagrado Zlati kamen 2020 za najbolj razvojno prodorno občino je letos prejela občina Idrija.

Regijske zmagovalke nagrade Zlati kamen 2020 so:

  • Zahodna Slovenija: občina Idrija

  • Osrednja in jugovzhodna Slovenija: občina Trbovlje

  • Regija od Koroške do Posavja: občina Krško

  • Vzhodna Slovenija: Mestna občina Maribor

Letos so na konferenci podelili še nagrado občina zdravja, ki jo je prejela občina Tolmin, nagrado lokalni skupnosti prijazno podjetje, ki jo je prejelo podjetje Plastika Skaza d.o.o., posebno priznanje Zlati kamen, ki ga je prejela občina Jezersko, In sicer kot majhna občina, ki močno izstopa po spretnem in inovativnem razvojnem modelu in jasno stremi v prihodnost.  

Zakaj je Maribor regiski zmagovalec?

»Maribor sodi med kraje, ki so pri uvajanju elementov pametnega mesta pri nas prišli najdlje – pri tem so oblikovali široko partnerstvo in vključili različna razvojna področja, vključno z uvajanjem krožnega gospodarstva. V okviru aktivnosti za pametno mesto so v Mariboru naredili vrsto razvojnih korakov, ki jih lahko razumemo kot manjše ali večje dobre prakse. Sem zagotovo sodijo urbani eko-vrtovi, posamezni koraki na področju trajnostne mobilnosti, zanimive aplikacije, s katerimi vključujejo občane v razvoj, prostor za coworking in podobno,« navajajo.

Med najboljše praktične primere uvajanja elementov pametnega mesta je mestni vodovod, kjer na daljavo odčitavajo stanje števcev in zaznavajo nenormalnosti, so zapisali v obrazložitvi: »Z vrsto konkretnih projektov in naprednih konceptualnih rešitev velja Maribor v evropskih okvirih kot zgleden primer prehoda na krožno gospodarstvo. V Mariboru uspešno spodbujajo podjetništvo – po vrednosti indeksa hitro rastočih podjetij si delijo prvo mesto z Ljubljano.« 

Kot mejnik v mestnem razvoju lahko štejemo tudi to, da je Evropska komisija izbrala Maribor kot enega od osmih središč evropskega superračunalniškega omrežja: »Razvoj mestne občine Maribor ni enoznačen. A za kuliso pretresov se razvija vse bolj privlačno in obnovljeno staro mesto z živahnim kulturnim utripom, turistično središče in mesto, ki vedno bolj temelji na znanju.« 

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Dravski gusar (nepreverjen)

Bravo, pa se le premika naprej.

Starejše novice