Državo bo pred zaprtjem Letališče Edvarda Rusjana Maribor in posledičnim vračanjem evropskih milijonov reševala družba DRI.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor, kot kaže, bržkone nikoli več ne bo povsem oživelo. Tako pesimistične so napovedi po propadli zgodbi kitajskih investitorjev, ki so veliko obljubljali in malo izpolnili.

Odpovedni rok najemne pogodbe Aerodroma Maribor za najem letališča se izteče 15. julija. Letališče tako ob 16. julija naprej potrebuje novega upravljavca, kot edina možnost se ponuja DRI, čeprav sama temu ni preveč naklonjena.

Vlada bo obravnavala predlog za spremembo družbene pogodbe podjetja DRI upravljanje investicij, v katero se bo dodala dejavnost upravljanja letališča.

Bitka s časom in evropskimi milijoni

Ko bo vlada sprejela spremembo družbene pogodbe, bo DRI zaprosil za licenco na Agenciji za letalstvo za upravljanje z mednarodnim letališčem. Postopki za to praviloma trajajo več mesecev, tako da je zaprtje mariborskega letališča vsaj za nekaj časa po 15. juliju tako rekoč neizbežno.

Nov upravljavec se po neuradnih informacijah s komercialnim delom letališča sploh ne bi ukvarjal, tako je utopično pričakovati oživetje mariborskega letališča. K večjemu bo to še bolj samevalo, ključni razlog, da je ministrstvo za infrastrukturo poiskalo novega upravljavca pa je, da državo reši pred vračanjem 5,6 milijona evrov evropskega denarja.

Zaradi sofinanciranja Evropske unije v projektu prenove letališke infrastrukture je država zavezana v obratovanju vzdrževati letališče vsaj do novembra 2021. V primeru kršenja te zaveze, bo Evropska komisija sprožila postopek in zahtevala vračanje dela subvencije. V 19-milijonski projekt prenove mariborskega letališča je Evropska unija prispevala dobrih 10 milijonov evrov sredstev.

Kaj bo z zaposlenimi?

Več kot 30 zaposlenih na Aerodromu Maribor se bo tako v naslednjem mesecu moralo posloviti od svojih služb. A v svojih vrstah jih zaradi pridobljenih licenc in znanja potrebuje prihodnji upravljavec. Tako naj bi bili delavci povabljeni k novemu upravitelju, za zdaj pa še ni jasno ali bo delovnih mest dovolj za vse sedanje zaposlene.

Upravljanje bo državo drago stalo

Upravljanje z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor ni mačji kašelj. Mesečni stroški upravljanja z letališčem naj bi DRI stali okrog 100.000 evrov. Če je država torej do sedaj slabih 100 tisočakov na mesec služila iz računa najemnine, bo zdaj mesečno morala toliko sama odšteti za upravljanje.

Ob tem spomnimo, da je mariborsko letališče zadnja leta zelo nedobičkonosno. Družba Aerodrom Maribor je v letu 2017 ob 700 tisočakih prihodkov zabeležila kar 1,7 milijonov evrov čiste izgube.

Le umetno ohranjanje letališča pri življenju

Bolj kot ne pa je jasno, da bo pri upravljanju DRI z mariborskim letališčem šlo za umetno ohranjanje pri življenju. Ključni cilj, ki ga zasleduje ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je namreč izogniti se vračanju dodeljene subvencije Evropski uniji. Ta rok bo potekel novembra 2021, takrat pa se bo upravljanje DRI z letališčem predvidoma tudi zaključilo.

Kaj pa potem? Bratuškova je večkrat tudi javno dala vedeti, da si kitajskih investitorjev na mariborskem letališču ne želi več. Ti so si veliko obetali od napovedane spremembe državnega prostorskega načrta, po katerem bi se podaljšala pristajalna steza in omogočila izpolnitev njihovih, kot so napovedali kar 660-milijonskih investicij.

Spremembo državnega prostorskega načrta je z javnim pismom investitorjem že do lanskega marca obljubil takratni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben. Obljuba ni bila izpolnjena, ministrstvo pa je na osnutek DPN-ja prejelo več sto pritožb in pripomb. Pri spremembi DPN naj bi ministrstvo kljub vsemu še vztrajalo, a iskalo dolgoročno rešitev, ki bo v sožitju tudi s krajani in okoljevarstvenimi organizacijami.

Prihodnost mariborskega letališča torej ni nič kaj svetla. Ob predpostavki, da bo DRI prevzela upravljanje, bi mariborsko letališče le še umetno ohranjali pri življenju, vse v želji, da bi država do novembra 2021 privarčevala vsaj kak evro od grozečih nekaj manj kot šestih milijonih, ki bi jih sicer morala vrniti Evropski uniji.

Članek je nastal v sodelovanju s časnikom Delo.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice