V Mariboru poteka pilotna izpeljava evropskega projekta COM'ON Maribor, ki od leta 2018 poteka v sodelovanju s Festivalom Mladi Maribor. Cilj projekta je mlade spodbuditi k uporabi mehanizmov, s katerimi lahko vplivajo na razvoj okolja, v katerem živijo.

COM'ON Europe v projektu združuje sedem evropskih mest, bivših Evropskih prestolnic mladih in članic Mreže Evropskih prestolnic mladih, v prizadevanju za skupni evropksi okvir procesov uvajanja participatornih proračunov, ki nagovarjajo mlade ljudi.

Projekt si prizadeva za vzpostavitev platforme sodelovanja med mesti, ki sicer participatorni proračun že prakticirajo ali pa ga nameravajo v prihodnosti. Mlade nagovarjajo kot ustvarjalce, iniciatorje in celo odločevalce v tem mehanizmu participativne demokracije.

V Mariboru s partnerskimi mesti razvijajo metodo dela z mladimi v urbanem okolju, kjer jih spodbujajo, jih učijo prepoznavati, artikulirati izzive lokalnega okolja in nenazadnje tudi njihove lastne izzive.

Prva dejavnost procesa uvajanja participativnega proračuna za mlade v Mariboru je bila izvedba obsežne polstrukturirane ankete med mladimi v Mariboru. V anketi so preverjali angažiranost mladih ljudi v mestu, dobili pa so ogromno idej za izboljšavo kvalitete življenja  mladih v Mariboru.

Vzorec ankete obsega 292 ljudi, ki so se v anketi soočili z dojemanjem mestne politike, urbanizma, kvalitete življenja, mobilnosti in socialne in politične vključenosti.

In kaj pesti mlade Mariborčane in Mariborčanke?

»Projekt smo začeli že lani z eno obsežnejšo anketo, ki je enaka po vseh mestih. Rezultati so nas malo presenetili,« pojasnjuje Nina Roškar iz MKC Maribor.

Več kot polovica mladih meni, da sta največji težavi pomanjkanje služb in slabe stanovanjske priložnosti, nekaj manj kot polovica mladih je kot največji težavi označila, da mesto ne nudi dejanske možnosti za začetek samostojnega življenja in da mladi niso vključeni v odločitve.

Nekaj manj mladih je opozorilo, da pogrešajo alternative za preživljanje prostega časa, da sledijo slabi infrastrukturi in slabi kulturni ponudbi, da ni priložnosti za športno udejstvovanje in o neprijaznosti javnih površin in predragemu življenjskemu standardu. Le 11 odstotkov mladih pa je mnenja, da je mesto čisto v redu in da nima posebnih težav.

Dobra novica pa je ta, pravi Roškarjeva, da so mladi »zelo dobro znali lansirati svoje težave. Kasneje pa smo jih po enakih stvareh vprašali na čisto drugačen način: če bi bil_a župan_ja Maribora, bi ... In začeli so odgovarjati na čisto drugačen način. Na zelo bolj okoljsko, socialno in politično ozaveščen način. V resnici se tukaj vidi ogromno emocije in solidarnosti, saj svojih težav niso dajali na prvo mesto, ampak so na prvo mesto dali funkcioniranje javnih institucij kot takih.

Pozivali so k transparentnosti in vključujočemu delovanju javnih institucij. Za tem so govorili o težavah, ki so jih lansirali pred tem. Na vseh teh mestih so veliko bolj celostno pogledali na zadevo.«

In kako lahko mladi sodelujejo pri tem projektu?

»Ideja je, da mladi v mestu oblikujejo kolektive vsaj treh ljudi in svoje rešitve prijavijo na platformo. Rešitve, ki so javno dostopne, ki služijo širši publiki, rešitve, ki pomenijo vizualne spremembe ali aktivnosti, prek katerih se bodo ljudje boljše počutili. Čas imajo, da do 12. maja v našo platformo pošljejo svoje ideje. Ob zaključku zbiranja idej bo strokovna komisija izločila tiste, ki niso popolne ali tise, ki se jih ne da izvesti za 1000 evrov. Kasneje se bo začelo glasovanje prek spleta. Glasovali bodo lahko vsi Mariborčani, ne samo mladi. Trajalo bo en mesec, do 12. junija, in potem bomo snovatelje tistih idej, ki bodo dobile največ glasov, povabili k realizaciji projektov v času poletnih počitnic, septembra in oktobra. Rešitve, ki bodo realizirane bomo predstavili v času Festivala Mladi Maribor v oktobru,« odgovarja Željko Milovanović, sodelavec MKC Maribor.

Kakšne pobude pa lahko mladi predlagajo?

  • Spodbujanje aktivnosti občanov.
  • Spremembe in izboljšave v okolici ali okoljevarstveni projekti.
  • Pomoč osebami s posebnimi potrebami.
  • Svetovanja ali informiranje občanov.
  • Neformalna izobraževanja.
  • Izboljšava rekreativnih površin ali športni dogodki.
  • Kulturna dediščina ali inovativni kulturni dogodki.
  • Prostočasne aktivnosti, ki spodbujajo druženje občanov.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
socializem za … (nepreverjen)

za pravico in vrednote

Starejše novice