Sliko o mladih v družbi danes pobarva stereotipno mišljenje, da jim ni prav veliko mar. Pa je to res?

Da znajo samo še »všečkati« fotografije in statuse na socialnih omrežjih, da jih zanimajo samo še zabave vsak vikend, pa alkohol in droge, da besede kot sta »morala« in »vrednota« v besedišču mladih ne poznajo več pomena. Ne udeležijo se volitev, ne zanimajo se za stanje v družbi in ne sodelujejo pri ustvarjanju boljše skupnosti. Pa vse to res drži?

Mariborinfo se je sprehodil po mariborskih ulicah in se pogovarjal z mladimi, starimi med 18 in 29 let. Zanimalo nas je, kaj menijo o stanju v Mariboru, kakšna so njihova stališča do volitev, kaj bi v mestu spremenili - in pa kaj jih najbolj moti in kaj jim je všeč.

»Mariborčani smo se sprijaznili z vlogo žrtve sistema.«

»Politično dogajanje spremljam tako v Sloveniji, kot tudi po svetu. Čutim, da je moja dolžnost, da volim. Opažam, da povečini prav tisti, ki ne hodijo na volišča, največ 'jamrajo' o tem, kaj vse v državi 'ne štima'. Presenetilo me je letošnje visoko število kandidatov za župana - imamo jih kar 18. Menim, da je to pokazatelj raznolikosti interesov in razdvojenosti ljudi v Mariboru. Zdi se, kot da se Mariborčani povežemo in stojimo skupaj samo takrat, kadar gre za nogomet in vijolične drese.

V mestu se čuti konservativna miselnost iz tistih časov, ko je bil Maribor še težko industrijsko mesto. Ljudje se s težavo privajajo na novo okolje, ki pa ga sam dojemam kot polnega novih možnosti. V političnem in gospodarskem smislu sem zagovornik prostega trga in menim, da Mariborčani ne nosimo dovolj ponosa za svoje mesto. Veliko jih je mišljenja, da stanje v državi izvira od 'zgoraj', da se nič ne naredi dovolj dobro, ker so ljudje na vrhu pokvarjeni, medtem ko sam dojemam korenino problema tam, kjer korenine poganjajo: spodaj in v samem 'štartu'. Ljudstvo je tisto, ki ima moč, samo povezati se nočemo ... ali ne znamo.

Tukaj vidim nek bistven problem, za katerega žal ne vidim hitre rešitve. Mariborčani smo se sprijaznili z vlogo žrtve sistema. Mi smo pač žrtev in kar je slabo, se nam pač zgodi, krivdo za to pa nam je najlažje valiti nekam drugam. Po mojem (laičnem) mnenju bi bilo s strani občine dobro več pozornosti nameniti podpori mladim podjetnikom. Tukaj vidim možnosti za napredek, pri start-upih, mislim tudi, da ti vračajo skupnosti že samo z ustvarjanjem novih delovnih mest in zagotavljanjem nečesa 'svojega', lokalnega. V Mariboru vidim tudi visok turistični potencial, na katerem se v zadnjih letih tudi dela, ampak problemi v mestu se še zmeraj rešujejo na kratki rok,  brez konkretnega načrta in skupne vizije za prihodnost.«

Tim, 22 let
Tim, 22 let

»Več stoletij je človeštvo zahtevalo pravico do skupnega odločanja. Sedaj, ko jo v resnici imamo, pa je ne cenimo.«

»Politično dogajanje spremljam zelo zagnano, in to na lokalni, državni in tudi globalni ravni. To je pomemben del naših življenj in čutim, da s svojim vključevanjem lahko pripomorem k spremembi. Morda je moje prepričanje naivno, ker sem mlad in še držim v sebi neko nepokvarjeno mišljenost, da lahko svet spremenim na bolje.

Volitev in referendumov se udeležujem, odkar sem pridobil volilno pravico. To dojemam kot pravico, dolžnost in hkrati privilegij. Če želiš spremembo, je prvi korak to, da se volitev dejansko udeležiš. Več stoletij je človeštvo želelo in zahtevalo pravico do skupnega odločanja, zdaj, ko jo resnično imamo, pa je ne cenimo. Ljudje v Mariboru so očitno zelo pozabljivi - več tisoč jih je pred nekaj leti z granitnimi kockami oblegalo občino, zdaj, ko pa uradno šteje, se jih volitev veliko ne bo udeležilo ali pa bodo celo ponovno izvolili človeka, ki so ga pred nekaj leti z ognjem in granitom pozivali k odstopu.

Tukaj vidim veliko pomanjkljivost Maribora. Na starše gledam kot tiste, ki bi svoje otroke morali že od malih nog spodbujati h kritičnem mišljenju in kreativnosti; da razvijejo ali najdejo ideologijo, s katero se lahko poistovetijo, da gredo tudi voliti in se zavzemajo za mesto, v katerem živijo. V Mariboru sicer ne čutim pretirano negativne energije, ampak težko rečem, da jo zaznavam kot pozitivno. Ljudem tega ne zamerim - Maribor je navsezadnje le eno izmed najslabše razvitih mest v Sloveniji. Brezposelnost je tukaj ena največjih v državi. Občina se mladim premalo posveča: to smo letos lahko dodobra občutili, ko je Maribor izgubil naziv mladim prijaznega mesta. Nam mladim je jasno, česa ne želimo, samo težko pridemo do glasu, da bi povedali, kaj bi radi. To se pozna tudi pri volitvah. Stanje bi lahko metaforično opisal kot Odisejevo izbiro med Scilo in Karibdo: izberemo 'manjše zlo'. To se bo zgodilo tudi pri letošnjih lokalnih volitvah, kljub veliki izbiri med kandidati.

Sam bi v Mariboru usmeril gospodarsko politiko v podporo lokalnim start-upom, ki bi jim bilo treba ponuditi prostor za ustvarjanje in priložnost za rast. To se mi zdi pomembno. Motijo  me tudi ceste, ki bi jih bilo treba prenoviti in preurediti, nekatere tudi zapreti, ampak skrbno premišljeno in z dobrimi alternativami. Zelo rad imam Pohorje: mislim, da je velika zakladnica Maribora, ki je slabo izkoriščena, ponuja veliko turističnega potenciala, in to skozi vse leto. Enako je s Piramido, mestni park pa je zame najlepši del Maribora. Mesto ima dušo - vidim jo v ulicah, zaenkrat sicer predvsem na Poštni -, potrebuje samo še srce. Tega pa bo mestu dal močan karakter, ki ima za Maribor vizijo, v katero verjame dovolj, da ji bodo ljudje (radi) sledili.«

Mihael, 19 let
Mihael, 19 let

»Ali se boš udeležil, udeležila prihajajočih lokalnih volitev?«

Mariborinfo je na ulicah štajerske prestolnice izvedel tudi anketo, v kateri smo mlade v Mariboru povprašali o tem, ali se bodo letošnjih lokalnih volitev udeležili. S predpostavko o iskrenosti sodelujočih lahko trdimo, da so rezultati (presenetljivo) pozitivni, predvsem ko jih primerjamo s statističnimi podatki Državne volilne komisije iz letošnjih državnih volitev, ko je volišča obiskalo le dobrih 12 odstotkov mladih v Sloveniji.

Maribor je bil takrat uvrščen na zadnje mesto po lestvici udeležbe mladih na volitvah. Rezultati naše ankete kažejo, da jih bo od 129 sodelujočih, starih med 18 in 29 let, na lokalnih volitvah sodelovalo 73 odstotkov, 11 odstotkov jih bo volitve preskočilo in 16 odstotkov jih je še neodločenih. 

Mladi predstavili še drugo plat zgodbe. Zakaj se za politiko ne zanimajo in kakšni so njihovi razlogi za to, da ne volijo.

»Politike ne spremljam več, ker me spravlja v slabo voljo in ker moje zanimanje za politiko doslej zame še ni imelo prijetnih rezultatov. Čeprav negativnih posledic na sebi direktno ne čutim, pa me stanje v politiki, ko o njem berem, razžalosti. Ko sem še volil, nisem s tem nikoli dosegel spremembe. Na soočenjih lahko še vedno vidim iste 'face' kot zmeraj, tiste nove pa jih večina vsaj za zdaj ne jemlje dovolj resno, da bi imele 'realne šanse'. Lokalnih volitev se bom letos verjetno udeležil … Na žalost predvsem zato, da ne bo v resnici ponovno izvoljen Kangler.«

Marsel, 25

»Politiko spremljam zelo redko, ponavadi takrat, ko naletim na kakšno zabavno novico na spletu. Volitev se ne udeležim, če ne vem, za koga bi volil. Mislim, da je to problem večine tistih, ki ne volijo. Ni kandidata, ki bi mi bil dovolj všeč, ne želim pa voliti za nekoga, ki je, recimo temu, najmanj neprimeren.«

Marko, 20

»Politike ne spremljam dovolj, da bi lahko odločala o tem, kdo je dober in kdo slab. Menim, da mladi ne volijo zato, ker ob poplavi (lažnih) informacij ne vedo, komu lahko zaupajo in komu ne, kaj od povedanega je iskreno in kaj zlagano.«

Lucija, 27

Če so rezultati ankete (pretirano) optimistični, bomo imeli priložnost presoditi 18. novembra, po prihajajočih lokalnih volitvah. Do takrat pa mladi upajo, da predvidena udeležba mladih na prihajajočih volitvah ni v konfliktu z resničnostjo.

Avtor: Lara Turk

Članek je nastal v okviru projetka Mladi mestni poročevalci Zavoda BIT, pri katerem kot partner sodeluje spletni medij Mariborinfo.com.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice