V pomoč državljanom in drugim deležnikom so na vladni spletni strani objavili pojasnila v zvezi z vprašanji glede kriznega dodatka.

1. Vštevanje poslovne uspešnosti v plačo.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 določa, da vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. 

Upoštevaje navedeno se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače, torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, plačilo za poslovno uspešnost, in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru.

2. Podjetje je plačo za december izplačalo v decembru. Kdaj mora izplačati krizni dodatek?

Glede na to, da zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 izplačilo kriznega dodatka veže na izplačilo decembrske plače, na vladi menijo, da je krizni dodatek treba izplačati najkasneje na plačilni dan, kot je določen pri delodajalcu oziroma najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, najkasneje 18. januarja 2021.

3. Podjetje zaradi likvidnostnih težav plače za december ne bo izplačalo v januarju. Ali mora kljub temu izplačati krizni dodatek?

V kolikor decembrska plača ni izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, torej 18. januarja, preide delodajalec zaradi neizplačila v zamudo, enako velja tudi glede kriznega dodatka. Podobno velja tudi pri zamujanju z izplačilom plač in izplačilom plače v marcu.

4. Delodajalci so del plače za poslovno uspešnost izplačevali v praksi ločeno od obračuna plače. Ali se torej tudi v teh primerih celotno izplačilo prišteje novembrski plači za ugotavljanje limita? Na primer plača za november je bila izplačana 5. decembra, del plače za poslovno uspešnost pa 10. decembra?

Pri opredelitvi višine zadnje plače je treba izhajati, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

V okvir zadnje izplačane mesečne plače se tako štejejo vsi elementi plače, in sicer v višini kot so bili dejansko izplačani. Tako je tudi v primeru izplačila poslovne uspešnosti, kadar je bila ta izplačana ločeno od preostalega dela/zneska plače, treba ta znesek upoštevati kot del mesečne plače.

5. Bistvo izplačila kriznega dodatka je pomagati zaposlenim s plačami, katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače. Po pojasnilih Finančne uprave Republike Slovenije je zadnja izplačana plača za november 2020. Ta se je izplačala v decembru 2020, ko se je večini zaposlenim izplačalo tudi božičnice/poslovno uspešnost in so posledično ravno pri plači za november zaposleni prejeli več.

Ali to pomeni, da do kriznega dodatka niso upravičeni tisti, ki so zaradi božičnic presegli izplačilo v višini dvakratne minimalne plače?

Pri opredelitvi višine zadnje izplačane mesečne plače je treba upoštevati elemente plače, torej osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, dodatek, plačilo za poslovno uspešnost).

6. Ali plačilo poslovne uspešnosti, ki je določeno s splošnim aktom ni del plače? In so posledično slednji zaposleni v boljšem položaju pri izplačilu kriznega dodatka?

V skladu z 9. členim ZDR-1 se delovnopravna upravičenja v določenih primerih lahko določijo tudi s splošnim aktom delodajalca. V primeru, ko je poslovna uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca velja enako pravilo glede upoštevanja tega prejemka, kot sestavnega dela plače.

7. Bo morala Finančna uprave Republike Slovenije spremeniti stališče in se za izplačilo kriznega dodatka ne bo upoštevalo izplačilo poslovne uspešnosti/božičnice?

Upoštevati je treba elemente plače po drugem odstavku 126. člena ZDR-1.

8. Enega od delodajalcev iz druge članice Evropske unije, ki zaposluje delavce v Sloveniji, ki delajo in živijo tukaj ter tukaj tudi plačujejo vse davke in prispevke iz naslova zaposlitve, zanima ali tudi zanj velja obveznost izplačila kriznega dodatka zaposlenim v Sloveniji, ali bo tudi on upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka, ali je slučajno  dolžan izplačati krizni dodatek, četudi ga ne bo dobil povrnjenega s strani države?

Glede na to, da se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na območju Republike Slovenije in tako za te delavce veljajo delovnopravna upravičenja, na vladi menijo, da glede na ureditev kriznega dodatka, ta pripada (tudi) delavcem, ki imajo v RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tujim delodajalcem.

Glede na navedeno je v tem primeru tudi tuj delodajalec upravičen do povračila izplačanega kriznega dodatka.

9. Kako se v primerih delavcev, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja upošteva limit dvakrat minimalna plača. Kaj se upošteva pri izračunu limita?

V primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov se pri izračunu limita upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

10. Skladno s PKP7 je potrebno za mesec december 2020 izplačat krizni dodatek zaposlenim, katerim mesečna plača ne presega dvakratnika minimalne plače. Tisti, ki so zaposleni za polovični delovni čas prejmejo polovični znesek? Kaj pa tisti, ki imajo subvencioniran delovni čas?

V primeru delavcev, ki so delali skrajšani delovni čas se upošteva sorazmerni čas dejansko opravljenega dela v mesecu decembru 2020.

11. Ali je delavec, ki je bil napoten na čakanje in čigar zadnja izplačana mesečna plača ne presega dveh minimalnih plač tudi upravičen do kriznega dodatka 200 evrov, ki je vključen v PKP7?

V skladu z določbo pripada krizni dodatek v višini 200 eurov zaposlenemu, čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače (2x 940,58, to je 1.881,16 evra). Če delavec ni delal cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Upoštevaje navedeno, delavec, ki je bil ves mesec december 2020 napoten na začasno čakanje na delo, ni upravičen do kriznega dodatka.

12. Na primer delavci so pri izplačilu za november imeli izplačana nadomestila plače, lahko za del meseca, lahko za cel mesec. Ali se v limit upošteva izplačano nadomestilo plače? Kaj pa v primeru, če je bila delavka v novembru še na porodniški – delodajalec v tem primeru nima podatka o izplačanem nadomestilu?

V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačana nadomestila plače. Pristojni menijo, da je primerno upoštevati tudi višino nadomestila plače, ki je bilo delavcu izplačano iz drugega naslova. Le v tem primeru se lahko zagotovi enak položaj v primerjavi z delavcem, ki mu je izplačano nadomestilo plače s strani delodajalca. 

13. Kaj pa na novo zaposleni v decembru, za katere ni podatka za plačo november. Kaj se upošteva pri kriteriju za upravičenost do kriznega dodatka?

V tem primeru je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.

14. Ali je do kriznega dodatka upravičen delavec, ki ga tudi delodajalec napoti na začasno delo v Slovenijo na podlagi pogodbe o zaposlitve po tujem pravu?

Glede na dejansko zaposlitev delavca v tuji državi in upoštevaje položaj napotenega delavca, ta v tem primeru ni upravičen do kriznega do kriznega dodatka.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice