Slovenija za zdaj iz Evropske unije počrpala le za dobro desetino od 3,9 milijarde evrov, ki jih ima na voljo. Pri birokraciji je Slovenija bolj papeška od papeža in zahteva bistveno več, kot pa sama Evropska unija.

V mesecih pred volitvami od ministrov kar padajo bombončki v obliki obljub za takšna ali drugačna razvojna sredstva. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek tako želi svojemu nasledniku od 840 milijonov razvojnih sredstev, ki jih ima na voljo, pustiti le 140 milijonov, čeprav finančna perspektiva traja do leta 2020.

»Jaz bi kot minister hotel razpisati do konca mojega mandata vse, niti teh 140 milijonov, če se malo pošalim, ne bi hotel pustiti nasledniku,« je na današnjem obisku v Mariboru, na katerem je predstavil napredek ministrstva pri črpanju razvojnih kohezijskih sredstev in predvidene razpise ministrstva v letu 2018, dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Bolj papeški od papeža

A kljub obljubam o milijonskih razpisih je Slovenija za zdaj iz Evropske unije počrpala le za dobro desetino od 3,9 milijarde evrov, ki jih ima na voljo. Po mnenju strokovnjakov tudi zaradi pogosto nerazumnih birokratskih zahtev, ki jih določajo slovenski uradniki, in ne Evropska unija.

Da smo pri papirologiji za razvojna sredstva bolj papeški od papeža, nekaj mesecev pred koncem mandata priznava tudi gospodarski minister: »Gre za to, da smo včasih v tem aparatskem smislu še dodatno inovativni in naredimo na tem področju težave.«

S svojo ekipo zato pripravlja poenostavitve, za izplačilo subvencij bo potrebnih manj dokazil. Kljub vsemu pa še vedno več, kot jih zahteva Evropska komisija. »Nekaj je stvar predpisana s strani komisije, je pa tudi res, da imamo mi svoje zakone, potem pa lahko nastane dobesedno zelo zakomplicirano za določen razpis,« priznava Karin Žvokelj Jazbinšek, vodja službe za razvojna sredstva.

Izčrpane manj kot pol milijarde

Tudi zaradi tega je Slovenija zadnji paket kohezijskih sredstev črpala v naglici predvsem v zadnjih mesecih in tudi tokrat pospeška še ni. Od 3,9 milijarde kohezijskega denarja je za zdaj res že odobrenih skoraj polovica, a dejansko izplačanih je le 12 odstotkov, manj kot pol milijarde.

»Ta kritika drži, jo sprejmem v nekem splošnem delu, za našo ministrstvo odgovorno trdim, da smo metodo ali pa način dela spremenili,« odgovarja Počivalšek.

A časi bogatih evropskih subvencij bodo kmalu mimo. Nepovratnih sredstev bo manj, več pa ugodnih posojil. Malho evropskega denarja bo oklestil tudi brexit. »Ali bomo razpolagali z manj denarja pa si tistega razdelili ali bomo več plačali, da bomo pokrili izpad brexita,« edini možnosti opisuje gospodarski minister.

Po vsej verjetnosti bo Slovenija po letu 2020 v evropski proračun vplačala več denarja, kot bo iz njega dobila.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Biznis - ne su… (nepreverjen)

Starejše novice