V javni obravnavi je predlog novega zakona o gostinstvu, ki predvideva kar nekaj novosti za gostince pa tudi za ponudnike turističnih kapacitet.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pripravilo predlog novega zakona o gostinstvu, s katerim želijo na novo definirati nekaj temeljnih določb, ne da bi pri tem posegli v samo bistvo in namene zakona, ki ureja opravljanje gostinske dejavnosti. 

Kaj so ključne novosti?

Novela zakona prinaša številne novosti, med drugim na novo definira vrste gostinskih obratov, na novo opredeljuje pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti, predvsem glede določanja obratovalnega časa, regulira kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom in uvaja zakonsko obvezo za ponudbo vodo iz pipe v gostinskih obratih. Slednje bi veljalo za vse obrate, ki so priklopljeni na javno vodovodno omrežje, seveda pa to ne pomeni, da bo ponudba vode iz pipe tudi brezplačna.

Kot navaja predlagatelj v obrazložitvi, so se v obstoječem zakonu kot pomanjkljivosti izkazale »preostro definirane vrste gostinskih obratov, ki so bile definirane na zakonski ravni, kar je onemogočalo ažurno sledenje trendom razvoja v gostinstvu, ki se je soočalo s pojavom novih vrst gostinskih, predvsem nastanitvenih, obratov ter vse bolj nejasnimi ločnicami med vrstami obratov za strežbo jedi in pijač, ki pa so bile v podzakonskih aktih zakona še vedno zelo jasno definirane in so imele ponekod tudi negativen vpliv na razvoj inovativne ponudbe.«

Gostinci nič več na občino

Po novem se tako v zakonu ne predvideva več podrobnega razlikovanja med posameznimi vrstami obratov kot so na primer slaščičarna, kavarna, okrepčevalnica in drugi, temveč zgolj razlikovanje na nastanitvene obrate, obrate za strežbo jedi in pijač in obrate za priložnostno pripravo in dostavo jedi. Podrobnejše določbe pa bodo določene v podzakonskem aktu. S tem želi ministrstvo omogočiti fleksibilno urejanje vrst obratov, s čimer bo mogoče definirati denimo tudi glamping.

Kot dobrodošla novost za gostince,bo zagotovo možnost, da sami določijo obratovalni čas od 0. - 24. ure, saj to po veljavni zakonodaji morajo sedaj prijavljati na občino, ravno tako tudi vsako morebitno spremembo obratovalnega časa. V pristojnosti občine pa bo, da lahko na območjih, kjer bo presodila, da je potrebno, z aktom omejila obratovalni čas, a ta ne bo smel biti krajši od 6. - 22. ure.

V takšnem primeru bo občina morala urediti tudi obratovanje ob posebnih priložnostih, omejitev pa ne bo veljala za dan pred prazniki, ob pustovanju ali martinovanju. Za nadzor bo poleg tržnega inšpektorata odgovorna občinska inšpekcija.

Tudi v Sloveniji cveti ponudba na platformi Airbnb, zato je to področje po mnenju pristojnih potrebno bolj regulirati.

Kratkoročno oddajanje v turistične namene se 'komplicira'

Med večjimi sprememba pa je regulacija kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom, s čimer želi država tudi pristriči peruti tistim, ki oddajajo na črno prek portalov kot so Airbnb.

»Analiza kratkoročnega oddajanja nastanitev turistom kaže, da se je ponudba zasebnih namestitev na platformi Airbnb od leta 2015 do leta 2019 (leto 2020 zaradi vpliva epidemije covid-19 na turizem ni zajeto) povečala kar za 3,8-krat. V letu 2019 je bilo v Sloveniji oglaševanih 9.728 nepremičnin, ki so skupaj ustvarile 66,5 milijonov evrov prihodkov. Za primer, to je toliko, kot sta tega leta skupaj ustvarili podjetji Istrabenz Hoteli in Terme Krka s svojimi skupaj 17-imi hoteli visoke kategorije,« poudarjajo na ministrstvu.

Na tem področju pa zakon podaja večjo vlogo občinam, ki bodo lahko določile prostorske in terminske okvire za oddajanje nepremičnin, ravno tako pa bodo morale izdati soglasje ponudniku za opravljanje dejavnosti. To bo tudi predpogoj za vpis ponudnika v Ajpes oziroma register nastanitvenih obratov. Predlog zakona uvaja tudi identifikacijsko številko nastanitvenega obrata, ki bo morala biti vidna ob oglaševanju na spletnih portalih kot so denimo Booking in Airbnb, kar bo seveda pripomoglo pri inšpekcijskem nadzoru.

Ob tem bo moral sobodajalec za oddajanje nepremičnine imeti 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov za opravljanje dejavnosti, če pa nudi več kot pet ležišč oziroma nepremičnino oddaja skozi celo leto, pa mora pridobiti soglasje od vseh. Spremembe se obetajo tudi pri kategorizaciji nastanitvenih obratih, ki bodo določene v podzakonskem aktu. Po predlogu naj ne bi bila več obvezna za kmetije z nastanitvijo, za hotele pa se uvede prostovoljna kategorizacija, ki ohranja sedanjo organiziranost.

Kako bodo v gostinstvu in turizmu zadovoljni s predlaganimi rešitvami?

Osnutek predloga bo v javni obravnavi do 6. aprila. K pripombam so pozvali svoje člane tako v Turistično gostinski zbornici Slovenije kot tudi v Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Kot je povedala Snežana Škerbinc s TGZ Slovenije za naš portal, bodo v zbornici počakali na pripombe članstva in jih nato javno predstavili, a priznala, da predlog prinaša določene spremembe, katere so pričakovali že nekaj let. Med člani TGZ Slovenije je denimo tudi družba Sava Turizem, ki upravlja z Zdraviliščem Radenci in bazensko-hotelskim kompleksom Terme 3000 v Moravskih Toplicah.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Franc s Piramide (nepreverjen)

glámping samostalnik moškega spola

1. taborjenje v razkošno urejenem, opremljenem, vnaprej pripravljenem šotoru, premični hišici
1.1 prostor za tako taborjenje
1.2 kot pridevnik ki je namenjen za tako taborjenje

Starejše novice