Slika je simbolična.
Vlada je na današnji dopisni seji določila prenehanje veljavnosti odloka o začasnih ukrepih za preprečevanja in obvladovanje okužb s covidom-19, s tem pa odpravila še zadnje epidemične ukrepe.

Strokovna skupina za covid-19 je ob tem predlagala prenehanje svojega delovanja. Minister za zdravje Janez Poklukar je predlog sprejel.

Prenehanje veljavnosti odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19 po navedbah vlade pomeni prenehanje veljavnosti vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom preprečevanja in obvladovanja epidemije covida-19. Kot zadnja sta bila v veljavi ukrepa o obveznem nošenju zaščitnih mask v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

Kdo bo novem odločal o obveznem nošenju mask?

Predlog je 25. maja podala strokovna skupina za covid-19, ki jo vodi infektologinja Mateja Logar. Ob tem so v skupini svetovali, da se za preprečevanje in obvladovanje koronavirusnih okužb upoštevajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Logarjeva je za STA pojasnila, da bodo o morebitni obveznosti nošenja mask tako po novem odločale službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb posameznih bolnišnic.

Svetovalna skupina za covid ne obstaja več

Prav tako so zaradi izboljšanja stanja v skupini sklenili, da potreba po obstoju svetovalne skupine ne obstaja več, je dejala. Na ministrstvu za zdravje so za STA potrdili, da je minister za zdravje Janez Poklukar sklep o prenehanju delovanja skupine že podpisal.

Skupino na začetku vodila Beovićeva

Prva vodja strokovne skupine infektologinja Bojana Beović z ljubljanske infekcijske klinike je vodenje skupine prevzela 12. marca 2020 ob začetku epidemije covida-19 v Sloveniji. Po skoraj letu dni je skupino 1. marca 2021 prevzela Mateja Logar, prav tako specialistka infektologije na ljubljanski infekcijski kliniki.

Ob njuni menjavi na čelu skupine se je zamenjal tudi del članov skupine, ki so jo do nazadnje sestavljali infektologinja Beović, epidemiologinja Irena Grmek Košnik, sociologinja Lucija Mak Uhan, družinska zdravnica Simona Repar Bornšek, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, direktorica Laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik, direktor NIJZ Milan Krek, predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja mariborskega kliničnega centra Nina Gorišek Miksić in infektolog Matjaž Jereb.

V skupino je bil sicer med drugimi dvakrat imenovan tudi epidemiolog Mario Fafangel z NIJZ, ki pa je iz skupine dvakrat tudi izstopil. Ob drugem odstopu je pojasnil, da so bile sprejete odločitve skupine pogosto v nasprotju z mnenjem epidemiološke službe NIJZ ter ustaljenimi protokoli in načinom dela epidemiologov.

Odločitve na podlagi strokovnih spoznanj

Intenzivnost preteklega dela skupine je bila odvisna od epidemiološkega stanja, je pred časom za STA pojasnila Logarjeva. Kot bolj zahtevna je med drugim izpostavila obdobje marca 2021, dogajanja ob vnosih koronavirusnih okužb z maturantskih izletov lansko poletje in rast števila okužb lansko jesen.

»Ko pogledaš nazaj, lahko z več informacijami stvari seveda ocenjuješ drugače, kot jih v tistem trenutku, ko se moraš odločiti za nek ukrep,« je poudarila. Po njenih besedah so se v skupini ves čas odločali na podlagi strokovnih spoznanj, na kasnejša usklajevanja odločevalcev pa da skupina ne more vplivati

Vlada sprejela poročilo o projektu za spodbujanje precepljenosti

Vlada je na seji prav tako sprejela poročilo o posebnem vladnem projektu za spodbujanje precepljenosti v populaciji proti covidu-19. Projekt je zasledoval osnovni cilj spodbujanja precepljenosti oseb, predvsem starejših od 50 let, in s tem zmanjšanje deleža hospitaliziranih zaradi težjega poteka covida-19. Posledično naj bi projekt zagotavljal oziroma ohranjal dostopnost do zdravstvenih storitev in nemoteno izvajanje zdravstvene dejavnosti v času epidemije covida-19.

Ministrstvo za zdravje je za izvajalce projekta predvidelo predvsem delavce v timu družinske medicine, ki naj bi bili deležni dodatnega nagrajevanja v obliki delovne uspešnosti ob določenem odstotku cepljenih proti covidu-19 med njihovimi opredeljenimi pacienti.

Odziva izvajalcev projekta za izvedbo projekta ni bilo, zato so cilje projekta skušali doseči z drugimi ukrepi, denimo z akcijo Cepilni dnevi in mobilnimi cepilnimi ekipami.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice