Pobuda za oceno ustavnosti Magninega zakona zavržena

NovicaKomentarjiDeli na Facebooku Deli na Twitterju Deli na Google Plus Pošlji po elektronski pošti

Moje ime:

Moj email:

Prijateljevo ime:

Prijateljev email:

Besedilo:

Povezava bo samodejno pripeta v sporočilo

Pobuda za oceno ustavnosti Magninega zakona zavržena

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za oceno ustavnosti t. i. Lex Magna.

Pobuda za oceno ustavnosti Magninega zakona zavržena
  • Pobuda za oceno ustavnosti Magninega zakona zavržena Pobuda za oceno ustavnosti Magninega zakona zavržena

Ustavno sodišče je soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica oziroma "Lex Magna". V odločbi je Ustavno sodišče odločitev utemeljijo s tem, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.

Pobudo o ustavnosti Magninega zakona sta konec maja vložila odvetnika Franci Matoz in Ana Rugelj, in sicer v imenu novinarja Bojana Požarja in treh kmetov, Sandija Fingušta, Zlatka Lešnika in Rada Lobnika. Pobudo o presoji ustavnosti so vložili s prepričanjem, da naj bi bila 8. in 11. člen zakona v neskladju z več členi ustave. V 11. členu je med drugim predvidena razlastitev lastnikov zemljišč v primeru neuspešnega dogovora o prodaji nepremičnin na območju, kjer naj bi stala bodoča Magnina tovarna.

Ustavno sodišče: Določbi ne učinkujeta neposredno

Ustavno sodišče je ugotovilo, da izpodbijani odločbi ne učinkujeta neposredno. Osmi člen namreč ureja pogoje za izdajo sklepa vlade, s katerim ta ugotovi izpolnjevanje pogojev za strateško investicijo na razvojnem območju, v 11. členu pa so urejene posebnosti razlastitvenega postopka.

Pobudnikom bo v primeru razlastitvenega postopka izdana odločba o razlastitvi, zoper katero se lastniki lahko pritožijo ali sprožijo upravni spor. V takih primerih pa je mogoče ustavno pobudo vložiti šele po izčrpanju vseh drugih pravnih sredstev. Zgolj možnost, da bo izpodbijana določba v prihodnosti lahko uporabljena kot pravna podlaga za razlastitev, za izkaz pravnega interesa, po odločitvi Ustavnega sodišče, ne zadostuje. Očitke o morebitni protiustavnosti izpodbijanih določb bodo tako pobudniki lahko uveljavljali v razlastitvenem postopku, če bo ta uveden, so še dodali ustavni sodniki.

Magna medtem še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje, ki je podlaga za gradbeno dovoljenje, medtem ko je občina Hoče-Slivnica dogovore z lastniki zemljišč že dosegla. Tudi z Radom Lobnikom, ki je najbolj glasno opozarjal na svoje težave, nato pa vendarle soglašal s 7,5 hektarja nadomestnega zemljišča v občini Rače.

Jaka Maučec
četrtek, 13 Julij, 2017 - 14:45 Osveženo: 13. Julij 2017 - 14:45

Soustvarjaj

Komentarji

Dodaj komentar

CAPTCHA
Da bi preprečili nezaželjeno dodajanje vsebin, odgovorite na enostavno vprašanje.
Fill in the blank.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.