Foto: Peter Pribožič, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Po dolgih tednih suše nas je končno ohladil dež, ki bo blagodejno vplival tudi na poljščine. Pa si kmetje še lahko opomorejo?

Suša izjemno slabo vpliva na poljščine, posebno če jih zadane v kritični dobi svoje rasti. Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj je za Ptujinfo pojasnil, da posevki na plitkih prodnatih tleh Ptujskega in Dravskega polja trpijo pomanjkanja vlage, saj je količina padavin junija in julija močno pod povprečjem. 

Pove, da so povprečne dnevne izgube vlage iz tal preko rastlin med petimi in šestimi listi na kvadratni meter. Junija je bilo na našem območju ta številka veliko večja - okoli deset litrov na kvadratni meter v juniju in celo 14 litrov na kvadratni meter so izmerili 13. julija. 

»Posledično so rastline v sušnem stresu in prisilno prehajajo v višjo fazo razvoja, na primer koruza nastavlja cvetenje, in prisilno dozorevajo,« pojasni Pribožič.  

Slovenska pšenica za krmo, hrano bomo uvažali

Pri pšenici je delno suša zmanjšala količino zrnja zaradi pospešenega zorenja. Zrnja je tako po oceni manj za dvajset do trideset odstotkov.

Koruza trpi sušo tako, da se listi zvijajo in zmanjšujejo površino, koruza pa prehaja v fazo cvetenja. Pridelek za silažo in zrnje bo tako zmanjšan. Pribožič doda, da koruza sicer lahko nekaj izgube nadoknadi, a le ob izdatnejših padavinah. 

»Žita so na konec koncev vseeno manj prizadeta kot ostale kulture, ker so v začetku junija po izdatnejših padavinah v maju lahko dobro napredovala do faze klasenja,« pove Pribožič. 

Doda, da bo verjetno precej pšenice šlo v odkup za potrebe krme, saj so cenovna razmerja v letošnjem letu drugačna kot lani. 

»Za potrebe prehrane pa se bo zopet uvažalo, kar pa je posledica slovenske neorganizranosti v žitni verigi,« je jasen kmetijski svetovalec.

Posebno prizadete so pa vrtnine, travniške površine, saj se je rast trav prekinila in so kmetje izgubili eno košnjo. Tudi naslednja košnja bo slaba, napoveduje Pribožič, saj so trave redke in osušene. 

Letos pa se lahko pripravimo tudi na manko krompirja, saj je tudi ta utrpel posledice suše. Tako bo pridelek krompirja količinsko manjši, saj je rast zaključil. 

Za kmete rešitev namakanje, a tudi to ima svojo ceno

Pribožič za Ptujinfo pojasni, da je v Podravju dober vodni vir Drava, ki ima tudi v suši dovolj pretoka. Tako se lahko s sistemi za namakanje opremijo vse površine, ki so do pet kilometrov oddaljene od vodnega vira. Pri taki oddaljenosti je taka oprema še ekonomsko opravičljiva. 

»Praviloma gre za lokalne namakalne sisteme, ki pokrivajo večje površine večih lastnikov. Vlogo investitorja prevzame lokalna skupnost po zdajšnji zakonodaji. Ministrstvo za kmetijstvo pa izgradnjo takega sistema financira, torej črpališča, primarni vodni sistem do priklopa na parceli,« pojasni Pribožič. 

Kmet si pa mora zagotoviti namakalno opremo, katere nakup se sofinancira s strani Programa razvoja podeželja. Pri tem se da graditi tudi manjše namakalne sisteme pri katerih je investitor kmetija, ki se sama prijavi na razpis. 

»Problem je, da imamo pri lastnikih površin premalo izražen interes za pristop in posledično premalo površin pod namakalnimi sistemi. Primer dobre prakse sta občina Gorišnica in Ormož, ki imata skupaj 1700 hektarjev pod namkalnimi sistemi in še dograjujejo nove površine,« pove Pribožič. 

Pri izgradnji lokalnega namakalnega sistema si mora kmet zagotoviti cevi, namakalnike, glede na njegovo tehniko namakanja. Pri uporabi sistema je pavšalno plačilo za vzdrževanje od petnajst do dvajset evrov na hektar.

Pri tem mora v stroške vračunati tudi elektriko. 

»Če na primer kmetija porabi 1000 kubičnih metrov vode na hektar, kar je recimo nekje solidna norma, odvisno od posevka in tehnike namakanja. Strošek elektrike pa je nekje okrog 150 evrov na hektar.  Če seštejemo skupaj je strošek okrog 180 evrov na hektar na leto. To pa namakane kmetijske kulture zlahka pokrijejo,« je za Ptujinfo Pribožič izračunal. Doda, da je, glede na vedno bolj vroče vremenske razmere, edina dobra rešitev izgradnja teh sistemov. 

Kmetom pa poleg namakanja svetujejo še kvalitetno obdelavo kmetijskih površin, skrb za povečanje humusa v tleh, zastirke na površini, ki so dobre predvsem pri vrtnarjih.

Foto: Peter Pribožič, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Foto: Peter Pribožič, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice