Foto: Bobo
Pristojno ministrstvo je za pomoč domovom za ostarele po regijah imenovalo koordinatorje. Član koordinacije in direktor klinike na Golniku Aleš Rozman je pojasnil vlogo obrazcev, ki so nedavno zaokrožili v javnosti.

Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, pojasnil, da so se domovi za starejše, zdravstvo in nega povezali s ciljem, da se »čim bolj prepreči vstop virusa v domove za starejše«.

V ta namen je koordinacijska skupina pomagala pri nabavi zaščitne opreme in izvedla treninge za zaposlene v domovih o uporabi te opreme. Z znanjem in nasveti pa so pomagali tudi pri tem, kako dom razdeliti na cone za okužene in zdrave, piše STA.

»Na nobeni točki nismo zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnično obravnavo potrebovali. Smo se pa, da bi se lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavati bolnike, odločili za triažo, ki so jo opravili domski zdravniki, internisti iz bližnjih bolnišnic in strokovnjaki za paliativno oskrbo,« je poudaril.

Obrazci služili zgolj v informativne namene

Kot je orisal na primeru, je 80-letnik lahko funkcionalen in skrbi zase, a lahko to viroza spremeni. »Želeli smo se izogniti temu, da bi ga, ko bi ga videli v postelji, podcenili,« je povedal Rozman.

Ocene so beležili na liste, ki so zaokrožili po medijih, po Rozmanovih besedah pa so nastali na podlagi priporočil stroke paliativne medicine.

»Ti formularji niso preprečevali prevoza v bolnišnico ali obravnavali bolnikov, kot da si ne zaslužijo nege. Pač pa so bili namenjeni dežurnim zdravnikom, ki so prihajali v popoldanskem in nočnem času in so oskrbovance videli prvič,« je dejal.

Kot je poudaril osebje ni imelo hitrega vpogleda v dokumentacijo. Odločitve je bilo treba sprejeti hitro, osebje pa ni imelo vpogleda niti v to, kakšno vrsto bolezni ima bolnik, je dodal.

Kot je zatrdil, je bila oskrba v domovih ustrezna. »Prevoz v bolnišnico ne pomeni avtomatsko boljšega izida oziroma da se bo bolnik avtomatsko pozdravil. Tudi v bolnišnici smo večinsko lahko nudili isto stopnjo oskrbe oziroma enaka zdravila,« je dejal. Ob tem je dodal, da je 70 odstotkov starostnikov zbolelo za blago obliko covida-19 in niso potrebovali posebne oskrbe.

Okužbe v desetih domovih, kritični bili trije

Kot poroča STA, je pristop k obravnavi stanovalcev domov za starejše Rozman ocenil kot multidisciplinaren in v tem pogledu edinstven v svetu.

»Kamorkoli pogledamo vidimo, da so težave z domovi za starejše in v večini primerov so tukaj slabši izidi kot v Sloveniji,« je dejal.

V Sloveniji deluje več kot sto domov za starejše. Okužbe s koronavirusom so našteli le v desetih, v nekaterih domovih je zbolelo le osebje, je pojasnil Rozman. V šestih domovih so zabeležili več kot en primer bolezni pri stanovalcih, v dveh domovih pa širjenja niso uspeli pravočasno ustaviti, je ocenil Rozman.

Prvo žarišče okužb je bilo v metliškem domu starejših, večji žarišči pa sta bili še v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Anlu (nepreverjen)

Kak se izgovarjate, na obrazcu je bilo lepo napisano, kaksno bolezen ima starostnik in, da ni primeren za bolnisnicno zdravljenje, sram vas bodi. Sicer pa koga se zanimajo starejsi ljudje?

Mimi123 (nepreverjen)

pri nas je težava, ker bolni starostniki niso v negovalnih bolnišnicah ampak v DSO, ki pa niso niti približno sposobni niti takšne zdravstvene nege, kot v bolnišnici niti nimajo znanja niti opreme. Zato tudi spadajo pod socialne in ne pod zdravstvene ustanove. Ker pa z bonimi starostniki, kipotrebujejo stalno oskrbo svojci nimajo kam, jih pač dajo v dso. Na koncu pa ni fer niti do bolnih niti do stalih oskrbovancev.

Starejše novice