Predlog vladi: Bi vinjene in prehitre voznike kaznovali z delom v mrtvašnici?

Alkohol in vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče.

V zadnjih letih se delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, ni bistveno spremenil in ostaja približno desetodstoten. 

Zaradi alkohola se zmanjšujejo naše sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznava, predvidevanja in presoje ter odločanja in končne izvedbe ustreznega ravnanja.

Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom.

Glede na podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa se število prometnih nesreč, ki so povzročene pod vplivom alkohola, v Sloveniji ne zmanjšuje.

Zato se je našel pobudnik, ki predlaga, da vlada sprejme zakon, s katerim bi se še dodatno kaznovali vinjeni vozniki. Kako? Po njegovem predlogu bi morali kaznovani posamezniki opraviti določeno število ur dela v mrtvašnici.

Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pišemo črno statistiko

V Sloveniji sta vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod vplivom alkohola.

Zanemarljivo ni niti dejstvo, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč pri nas med najvišjimi v Evropi.

Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa poroča, da smo v prejšnjem letu zaradi vožnje pod vplivom alkohola zabeležili 1277 prometnih nesreč, leta 2020 pa 1261.

Od tega se je v preteklem letu 114 nesreč končalo s smrtnim izidom, po neuradnih podatkih, pa naj bi bil krivec za 33 smrtnih nesreč prav alkohol.

Tudi podatki za letošnje leto niso nič kaj spodbudni, tako smo vključno z današnjim dnem zabeležili že 85 prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Vinjeni in prehitri vozniki bi za kazen delali v mrtvašnici

Prav zaradi črne statistike, ki jo v Sloveniji pišejo vinjeni vozniki, pa se je našel posameznik, ki je preko spletnega orodja predlagam.vladi.si podal pobudo, da bi se kazni v Sloveniji za vinjene voznike še dodatno zaostrile.

Projekt predlagam.vladi.si je namreč del širših naporov za vključitev prebivalcev v procese oblikovanja vladnih politik in ukrepov.

Projekt odpira nov komunikacijski kanal med državljani in državo ter med državljani samimi, njegov osnovni namen pa je prebivalce spodbuditi k predložitvi mnenj, pobud in predlogov za ureditev določenih vsebinskih vprašanj. 

Uporabnik Iljo je tako vladi predlagal, da bi se voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola, ter tudi tiste, ki so ekstremno prekoračili dovoljeno omejeno hitrost, kaznovalo z delom v mrtvašnici.

»Vsak dan beremo v črni kroniki vsaj en članek, kjer je omenjena prometna nesreča zaradi enega ali drugega razloga,« je zapisal uporabnik in dodal, da po njegovem mnenju finančna kazen in predpisane točke ne zadostujejo.

Podoben zakon že v veljavi v Moldaviji

Kot del novega programa za zajezitev alkoholizma in vožnje pod vplivom alkohola, so podoben zakon sprejeli v Moldaviji.

V okviru programa je predvideno, da morajo vozniki, ki jih policija ujame pri vožnji pod vplivom alkohola, obvezno sodelovati v posebnem programu, v nasprotnem primeru ostanejo brez vozniškega dovoljenja.

Poseben program traja tri mesece, vključuje pa dvanajst srečanj, v okviru katerih tisti, ki so storili prometni prekršek, pomagajo v bolnišnicah na oddelkih, kjer zdravijo poškodovane v prometnih nesrečah. 

Predvideno je tudi delo v mrtvašnici.

V moldavski prestolnici Kišinjov program že izvajajo, nedavno pa se ga je udeležilo šest moških, ki so bili kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tako so morali med drugim v mrtvašnici pomagati umivati trupla ter sodelovati pri obdukciji tako, da so odstranjevali notranje organe. 

Kakšne so sploh predpisane kazni v Sloveniji?

Za vodenje kaznovalne politike na področju cestnega prometa je v državi pristojno ministrstvo za infrastrukturo, resorno pristojnost pa ima ministrstvo za pravosodje.

Okvir za kazni v cestnem prometu pa predstavlja zakon o prekrških, pri čemer so med kaznimi globa, opomin, kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja, prepoved vožnje vozila, izgon tujca iz države in odvzem predmetov.

Poleg tega pa tudi izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, izločitev iz postopkov javnega naročanja ter vzgojni ukrepi.

Globa se predpiše in izreče kot glavna sankcija, opomin se izreče namesto globe, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov, izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti in izločitev iz postopka javnega naročanja pa se predpišejo in izrečejo kot stranske sankcije.

Ministrstvo presodilo, da so trenutne kazni zadostne

Ministrstvo za pravosodje je uporabniku odgovorilo, da glede na sistemski okvir za predpisovanje sankcij za prekrške ocenjujejo, da so prekrškovne sankcije za kršitve cestnoprometnih pravil v zvezi z najvišjimi dovoljenimi hitrostmi oziroma kršitve prepovedi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, sorazmerne.

Pri tem pa dodajajo, da se nadalje najtežje izvršitvene oblike kršitev cestnoprometnih pravil, v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma prekoračitvijo hitrosti, smatrajo kot kaznivo dejanje.

Pri tem je za temeljno obliko predmetnega kaznivega dejanja predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, pri čemer se storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, motorno vozilo odvzame. 

Motorno vozilo, ki pa je last druge osebe, se prav tako odvzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela, ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.

Zato je ministrstvo za pravosodje ocenilo, da predlog, glede na možnosti za sankcioniranje prekoračitev hitrosti oziroma vožnje pod vplivom alkohola, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. 

»Veljavni predpisi namreč določajo ustrezen nabor sankcij za obravnavani prepovedani ravnanji, ki so glede na težo ustrezno določene ob upoštevanju ustavnega načela sorazmernosti. Ob tem ne gre pozabiti, da je prisilno delo v Sloveniji prepovedano,« še dodajajo na ministrstvu za pravosodje.