V sedmem protikoronskem zakonu so tudi določbe, ki omogočajo odpuščanje delavcev brez utemeljenega razloga ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Sindikati predlogu ostro nasprotujejo, delodajalci pa rešitev pozdravljajo.

Ena izmed zakonskih določb zadnjega protikoronskega svežnja je tudi možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga, kadar delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, torej praviloma pri starosti 60 let in doseženi 40-letni delovni dobi. 

Argumenti vlade ...

Kot so v obrazložitvi predloga zapisali, je Slovenija ena izmed redkih držav, ki delodajalcu prepoveduje odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez delavčevega pisnega soglasja, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 

Ob tem na vladi poudarjajo, da varstvo starejših s tem v praksi dejansko ni doseženo, saj delodajalci delavce odpustijo pred nastopom varovanega obdobja, nezmožnost odpustiti zavarovanega delavca pa jih odvrača, da bi na novo zaposlovali delavce iz varovanega starostnega obdobja.

Za manj zaposlenih v javnem sektorju

Navajajo tudi ankete Eurostata, ki kažejo, da so delavci v Sloveniji na predzadnjem mestu glede odgovora, do katerega leta želijo delati, v Sloveniji namreč do 57,4 leta, v Evropski uniji pa je povprečje do 60,2 leta. 

Namen ukrepa je tako po navedbah vlade olajšati postopek redne odpovedi pogodbe, če se delodajalec odloči, da ne potrebuje več delavca, ki že ima zagotovljeno možnost starostne pokojnine. Vlada pa želi s tem tudi dolgoročno zmanjšati število zaposlenih javnih uslužbencev, znižati maso plač ter vzpostaviti uravnoteženo starostno strukturo v javnem sektorju. 

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič pravi, da je bil predlog naknadno vključen v PKP7 in ga niso obravnavali na Ekonomsko-socialnem svetu (FOTO:BOBO).

Sindikati: Gre za sistemski poseg v delovno zakonodajo

Sindikati so pričakovano ob takšnem predlogu na nogah. Določbe problematizirajo že zaradi tega, ker sploh niso bile predmet obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu.

»Vsebina predlaganih členov ni interventne narave, temveč gre za sistemski poseg v zakon o delovnih razmerjih z uvajanjem novega odpovednega razloga in z odstopom od temeljnega postulata delovnega prava, in sicer da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičena le v primeru utemeljenega in resnega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposliti,« so zapisali v obrazložitvi.

Menijo, da bi v praksi predlagane spremembe vodile do tega, da bi bili starejši zaposleni pod nenehnim pritiskom neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi.  

Diskriminacija starejših, proti tudi policisti

Kot so opozorili, gre za predlog, ki »omogoča povsem arbitrarno odločanje delodajalcev o nadaljevanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev in za diskriminatorno obravnavo starejših delavcev, ki so postavljeni v slabši položaj z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga izključno zato, ker so izpolnili pogoje za starostno upokojitev.« 

Izpostavljajo tudi podatek, da je Slovenija med državami članicami Evropske unije, kjer je stopnja delovne aktivnosti starejših med najnižjimi, obenem pa naj bi predlog tudi rušil soglasje socialnih partnerjev ob zadnji manjši pokojninski reformi, katere del je bila tudi opustitev predloga o možnostih prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev.

Črtanje določb zahtevajo tudi v Sindikatu policistov Slovenije, saj naj bi ta rešitev negativno vplivala na kadrovsko stisko znotraj policije. 

Za večjo konkurenčnost slovenskih podjetij

Na drugi strani pa je predlog pričakovano dobrodošla rešitev za delodajalce. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije tako opozarjajo, da se v praksi dogaja, da mladi ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev.

Predstavljena rešitev v PKP7 po mnenju delodajalskih organizacij zagotavlja tudi večjo fleksibilnost na trgu dela, ki je pomembna z vidika spodbujanja konkurenčnosti slovenskih podjetij v mednarodnem prostoru, kar bo po njihovih navedbah še toliko bolj pomembno v času po epidemiji.

»Nikakor pa se ne strinjamo z navedbami sindikatov, da gre pri tem ukrepu za prisilno upokojevanje. Gre samo zato, da bi lahko o delovnem razmerju delavca, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, odločala tako delodajalec kot delavec. Ukrep tako ne posega v pravni položaj zaposlenih starejših delavcev, saj se jim delovnopravni položaj ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne spreminja,« so še zapisali in pozvali k podpori predlaganim določbam.  

Mladi bodo lažje prišli do dela

Gospodarska zbornica Slovenije v ospredje postavlja predvsem zaposlovanje mladih brezposelnih, katera brezposelnost se močno povečuje. Septembra 2020 se je namreč brezposelnost mladih glede na februar 2020 povečala za 3,4 odstotne točke na 13,7 odsotka, povišanje v Sloveniji pa je višje kot na ravni Evropske unije. 

»S tem bomo omogočili mladim, da čim prej pridejo na določena delovna mesta. Saj tudi tu je možnost, da se delodajalec odloči, da delavca obdrži. Menim, da je to korektno in tudi pravilno,« pojasnjuje Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice.

Ob tem dodaja, da bo delodajalec seveda obdržal dober in na trgu nenadomestljivi kader, zato to možnost, obojestranske rešitve, pozdravlja in sledi stališču gospodarske zbornice. 

Bo predlog doletela ista usoda kot ukinitev sklada za nevladne organizacije?

Vprašanje pa je, ali bo predlog deležen enotne podpore že znotraj koalicije, saj naj bi mu nekateri poslanci stranke SMC nasprotovali.

Podobno se je zgodilo že pri problematičnem členu, ki ukinja sklad za nevladne organizacije, saj so mu po medijskem pogromu odrekli podporo v stranki gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in tudi v NSi.

Po naših informacijah 'prisilnemu upokojevanju' trenutno nasprotujejo najmanj trije poslanci SMC, med njimi tudi vodja poslanske skupine Janja Sluga.

Mudi se še z minimalno plačo

Državni zbor bo predlog PKP7 potrjeval sicer predvidoma v torek,  29. decembra, v njem pa med drugim tudi ni zamrznitve dviga minimalne plače, ki je še eden od kamnov spotike med sindikati in delodajalci.

S 1. januarjem 2021 bi se tako minimalna plača po izračunih dvignila na 1024 evrov bruto. Delodajalci opozarjajo, da gospodarstvo tega ne bo zdržalo, sindikati pa v primeru zamrznitve grozijo s stavko.

Obeta se tako pester socialni dialog in iskanje rešitve, na mizi naj bi bili vsaj trije predlogi, med njimi tudi začasno kritje dviga minimalne plače s strani države. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice