Sredi Maribora obstaja podjetje, ki je bolj kot za štajersko prestolnico značilno za Silicijevo dolino. Real Security velja za pionirja kibernetske varnosti v regiji Adriatik, z inovativno kripto denarnico slovenske proizvodnje pa osvaja svetovni trg.

Da Real Security, ki posluje že 17. leto, ni navadno podjetje, dajo vedeti že nenavadna vrata pred poslovnimi prostori. Kot bi vstopili v cono omejenega gibanja, kjer se v misterioznem okolju dogajajo tehnološke reči. 

Podjetje, kjer ni nadrejenih

Še bolj nenavadno za slovenski prostor je delovno okolje. Real Security je podjetje, v katerem lahko zaposleni med delom odigrajo partijo namiznega nogometa, fliper ali kar udarijo po bobnih. Imajo celo svojo hard rock skupino, s katero včasih zaigrajo kar v pisarni.

Gonilna sila podjetja sta Renato Uhl in Alen Šalamun, ki sta skupno pot kot sodelavca pričela že pred 22 leti v podjetju Zrcala, kjer sta sodelovala pri razvoju prvega elektronskega plačilnega sistema v Sloveniji. Nato sta se preselila k Amisu, kjer sta sodelovala pri vzpostavitvi prvega brezžičnega omrežja v državi, zatem pa krenila na svojo pot.

Tako sta leta 2002 ustanovila podjetje Real Security, čigar začetki so po njunih besedah tipično »garažniški«. Trije zaposleni in vizija postati distributer, ki bo prinašal na slovenski in širši balkanski trg rešitve.

»Pri nas ni, da bi direktor prišel v službo in se drl na zaposlene, kaj morajo vse narediti. Vse delamo sami, vsak je sebi šef,« razlagata in z neposredno, pikro, z medsebojnimi zbadljivkami začinjeno komunikacijo z vsako besedo izžarevata sproščenost.

Alen Šalamun in Renato Uhl uspešno vodita tehnološko podjetje v Mariboru, ki slovi po sproščenem delovnem ozračju.

Pionirji kibernetske varnosti v regiji, zdaj še v kriptosvet

Morda sta tudi ta sproščenost in posebno delovno okolje prispevalo k uresničitvi ciljev. Postali so glavni distributer varnostnih sistemov za ves Balkan, organizirajo največjo konferenco o kibernetski varnosti v regiji Adriatik pod imenom konferenca RiSK z več kot 600 udeleženci, v zadnjih mesecih pa osvajajo svetovni trg s kriptodenarnico BC Vault, ki je v nekaterih recenzijah označena za najboljšo kriptodenarnico na svetu.

Na začetku trije, še lani sedem, letos že 14 zaposlenih. Po konkretni rasti prihodkov v lanskem letu, bo letošnje še boljše. »V prvem četrtletju smo dosegli 40 odstotkov višje prihodke kot v enakem obdobju lani,« razkriva Uhl. Lani in letos bodo konkretno povišali prihodke iz osnovne dejavnosti, učinek kriptodenarnice naj bi se pokazal šele leta 2020.

Lahko bi delali tudi iz vikendice

Dokazujejo, da lahko napredno tehnološko podjetje zraste tudi v Mariboru. Ker delujejo iz štajerske prestolnice so marsikdaj že dobili »po puklu«, pristno razlaga Šalamun. »Nismo iz Ljubljane, nismo pri informacijah,« potarna, a obenem prizna, da jih rešuje dejstvo, da so distributer.

»Lahko bi delali tudi iz Prlekije ali Slovenskih goric, iz vikendice. Bistvo je, da imamo partnerje. S številom ljudi, ki jih zaposlujemo, ne bi mogli obdelovati celotnega Balkana. Naš koncept je distribucija, glavna naloga je pripeljati znanje in ga prodajati naprej,« razlaga Renato, starejši od dvojca, ki vodi Real Security.

Spletne prevare večji posel kot nekdaj tihotapljenje drog

Ob brezbrižnosti večine uporabnikov spleta vse bolj postajajo sodobni »angel varuh« na internetu, ki lahko tako posameznika kot podjetje obvaruje pred armado hekerjev, ki vse bolj spominjajo na organizirane kriminalne združbe. In ja, takšne združbe delujejo tudi v Mariboru. Še bolj kot naivnost posameznikov, izpostavljata veliko število oškodovanih podjetij.

»Podjetja in banke se ne zavedajo, kar vse jim preti. Tudi, ko jih doleti konkretna škoda, jim to ne da lekcije. Tu opazimo veliko razliko med Evropsko unijo in Severno Ameriko. Preventiva ne, kurativa ja. To se na žalost v Sloveniji pojavlja na vseh področjih,« opozarja Šalamun.

Kot partner so banki, ki je pri nas in v soseščini v zadnjem času močno razširila svoj delež z odkupi, prodali sistem, ki odkriva poskuse vdorov. »Ko smo vzpostavljali testno polje, smo rešili banko pred milijonskim izgubami. Ravno takrat so imeli tri poskuse vdorov v spletno bančništvo,« razkrivata.

»Imamo zelo veliko srečo, da govorimo slovensko. Hekerjem se ne da ukvarjati z nami, saj je vsak poskus spletnega ribarjenja v slovenščini čuden,« dodajata, a hkrati razkrivata, da je tudi že veliko mariborskih podjetij moralo plačati po 30 ali več tisoč evrov odškodnin na račun spletnih prevar.

»To, kar je bilo včasih tihotapljenje drog v Južni Ameriki, s čimer so se delali milijardni dobički, se zdaj dogaja na področju prevar,« opozarjata.

Inovativna kriptodenarnica jim je odprla vrata v svet

Ob razvoju varnostnih sistemov so se v zadnjem letu usmerili tudi v kriptosvet. Po zaslugi uporabniških izkušenj so izkoristili napake dosedanjih proizvajalcev in razvili lastno kripto denarnico BC Vault. Ta je plod slovenskega znanja, prav tako se vsaka komponenta proizvaja in sestavlja v Sloveniji.

»To ni denarnica, to je v naprava za varno hranjenje ključev. Na napravi se nahaja zgolj ključ, ki vas identificira in omogoči dostop do določenega predala,« razlaga Šalamun, ki svoj produkt primerja z Googlom in Yahoojem, ki sta izkoristila slabosti prvih spletnih brskalnikov in nato postali največji v poslu. Vault v slovenščini pomeni trezor in ta trezor je kmalu po predstavitvi postavil pravi hit v kriptosvetu.

»Pravijo, da je v tem trenutku to najboljša kripto denarnica na svetu. Če bi bili locirani v Silicijevi dolini, bi verjetno že imeli investitorja, ki bi vložil v naše podjetje 100 milijonov evrov,« zgodbo o uspehu razlaga Uhl.

S kriptodenarnico BC Vault so zadeli v polno, odzivi na trgu so izjemni.

Vzbudili zanimanje Googla

V BC Vaultu je tudi naprava za prijavljanje, ki temelji na sistemu U2F in je že vzbudila zanimanje Googla. Dobili so povabilo na eno največjih konferenc tehnoloških podjetij Rise v Hongkongu, kjer sicer stojnica stane 30 tisočakov. 

Skok v kriptosvet je povsem spremenil njihov dosedanji delovnik. »Trg se razvija z velikansko hitrostjo. Zmedlo nas je. Sprva smo se ukvarjali z Balkanom, širjenjem partnerske mreže, zdaj pa se moramo pogovarjati z nekom iz Hongkonga in ZDA… Dobesedno nas je vrglo v svet!« priznavata.

V tehnologiji blockchain vidita veliko priložnost, tako kot sta jo pred dobrimi dvajsetimi leti videla v internetu. »Tako kot so pred 20 leti govorili o internetu, smo zdaj na prelomnici glede tehnologije blockhain. Trg je še zelo nerazvit in v povojih. Je pa res, da so tujci pet let pred nami,« poudarjata, a Real Security je s svojo kripto denarnico te tujce ne le dohitel, temveč tudi že prehitel.

Cilj uspeti doma, če pride nekdo s 100 milijoni pa …

Takemu podjetju pa v Mariboru ni lahko živeti le zaradi oddaljenosti od glavnega dogajanja, ampak tudi zaradi primanjkljaja kadra. »Molimo bogovom, naj nam nekoga vržejo,« v svojem slogu povzame Šalamun.

»Ni šole v Sloveniji, ki bi dala tak kader, kot ga mi potrebujemo,« doda Uhl. »Problem je, da dober kader poberejo tujci, še večji problem pa je, da je premalo samoiniciativnih ljudi, ki bi želeli svoj potencial razviti na višji nivo. Naš šolski sistem naredi preveč kimajočih ljudi, ki se zadovoljijo s 1500 evrov plače in delavnikom od 7. do 15.,« je kritičen.

Kako torej naprej? Oba poudarjata, da kratkoročnih ciljev v njunem podjetju ni. Prvi cilj, postati najpomembnejši distributer za kibernetsko varnost v regiji Adriatik so že dosegli, zdaj imajo velike cilje v kriptosvetu.

»Želimo, da BC Vault postane kultni izdelek, o katerem bo govoril ves svet. Želimo, da je to novi iPod na področju blockhain tehnologije. Želimo, da ga uporablja vsak. Od investitorja, odvetnika, do tistega, ki nima pojma, kaj počne s kripto valutami,« pripovedujeta.

Moti ju, da so že pritegnili pozornost največjih v poslovnem svetu, na državnih in evropskih razpisih pa ne uspevajo. »Vlagamo zgolj lasten denar. Gremo na nov razpis za evropski projekt in če ne bomo uspeli, bomo razmislili o selitvi podjetja v Hongkong ali Silicijevo dolino. A takrat država od tega ne bo imela nič. Če nam uspe in kmalu prodamo tri milijone kripto denarnic, je to 60 milijonov čistega zaslužka. Od tega bi država imela 12 milijonov davka. Če to ni dovolj?! Če je zdaj težko pomagati s 400 tisočaki,« je oster Uhl, ki na vprašanje, kaj bi storili ob mamljivi ponudbi potencialnega investitorja odgovori: »Za 100 milijonov bi se pogovarjali, za 10 milijonov pa ne. Mogoče za 10-odstotni delež.«

»Cilj je uspeti iz Slovenije, ostati doma. To okolje nam je ljubo, drago. TU smo doma, tu smo 'frendi', tu igramo kitare, imamo konferenco, srečujemo prijatelje iz gimnazije in se tu družimo in tu bomo umrli,« lokalpatriotsko sklene Renato Uhl.

Do takrat pa bodo še naprej sredi Maribora v sproščenem vzdušju igrali fliper, namizni nogomet in hard rock, obenem pa s svojimi tehnološkimi rešitvami osvajali svet.

Članek je nastal v sodelovanju s časnikom Delo.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice