Delavci so obremenjeni, vse bolj produktivni, dobički podjetij se višajo. Po mnenju sindikatov je čas za zvišanje plač.

Po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je zdaj pravi trenutek za zvišanje delavskih plač. Razloge za to vidi Dušan Semolič v rasti gospodarstva in vse večjih dobičkih podjetij, veliki obremenjenosti delavcev in njihovi vse večji produktivnosti. Čeprav smo v Sloveniji že pred leti prerodili krizo, se povprečne plače že nekaj let vrtijo okoli 1500 evrov bruto oziroma nekaj nad 1000 evrov neto, je še opozoril Semolič.

Na morebitne negativne odzive, da bi zvišanje plač ogrozilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je Semolič odvrnil: "Konkurenčnost, ki se gradi predvsem na račun nizkih delavskih plač, ni prava konkurenčnost." Cena dela je namreč v mnogih evropskih državah mnogo višja, pa so kljub temu zelo konkurenčne.

Dve tretjini slovenskih delavcev prejema podpovprečno plačo

Izvršna sekretarka pri sindikatu Andreja Poje je opozorila, da se je v Sloveniji uveljavil plačni model, ki temelji na povečevanju konkurenčnosti na račun nizkih plač. Kot je izpostavila v Sloveniji kar dve tretjini zaposlenih prejema plačo, ki je nižja od povprečne.

Tudi Bruselj predlaga dvig plač

Da se plače ne zvišujejo, čeprav gospodarstvo cveti, je že v začetku junija ugotovila Evropska centralna banka, ta teden pa tudi finančni ministri evroskupine. V Bruslju predlagajo, naj ob vzdržni rasti vendarle pride do dviga plač ali znižanja davkov, kar bi vodilo v povečanje potrošnje, je povedal Semolič. 

Lastniki poberejo dobiček, za delavce pa ne ostane nič

Sekretar Sindikata delavcev trgovine pri ZSSS Ladislav Rožič je ugotovil, da si pri nas lastniki kapitala lastijo največji delež dobička. "Še vedno plačujemo grehe menedžerskih prevzemov, ki ves denar nalagajo na banke in odplačujejo kredite, zato za delavce ne ostaja ničesar," je povedal.

Zvišanje plač je po njegovih besedah potrebno tudi zato, ker marsikje že "primanjkuje delavcev, ki za to mizerijo nočejo delati". Po nekaterih ocenah v Sloveniji manjka približno 30.000 delavcev, medtem ko je na zavodu za zaposlovanju prijavljenih 13.000 iskalcev zaposlitve. "To pa je najboljši temelj, da se vzpostavi socialni dialog in začne delati na plačah," je prepričan Rožič.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice