Člane odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so danes zanimale prve informacije o posledicah neurja, ki je pred kratkim pustošilo v večjem delu države.

Ministrica Irena Šinko je povedala, da je škoda velika, a je še ne morejo oceniti.

»Kmetje bodo absolutno potrebovali pomoč države,« je poudarila predsednica odbora Vida Čadonič Špelič.

Toča tudi v Mariboru

Toča je letos v Sloveniji klestila bistveno prej kot v preteklih letih, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je spomnila na datume 13., 25. in 27. maj ter 2. junij.

Prizadela je območja Bele krajine, Pomurja, Maribora, Dolenjske in Posavja, je povedala in dodala, da so škodo utrpeli trajni nasadi, vinska trta, žita, koruza, vrtnine, hmelj, travinja in oljne buče.

Kakšna bo škoda, še ni znano, med drugim bo odvisna od tega, koliko rastlin se bo uspelo regenerirati in koliko je uničenih.

Bodo kmetje deležni pomoči?

Poškodbe so zelo različne, gibljejo se od 50 do 100 odstotkov, predvsem na koruzi in travinju, je povedala Šinkova.

Pri tem je še dodala, da škoda po oceni strokovnih služb ministrstva ni takšna, da bi lahko kmetom pomagali z raznimi mehanizmi pomoči ali interventnim zakonom.

Spomnila pa je, da je bila pred kratkim podpisana pogodba za letalsko obrambo proti toči, zato upa, da letos toče ne bo več.

Prvi ukrepi na področju naftnih derivatov

Člani odbora pa od ministrice niso dobili konkretnega odgovora, kako bo vlada ukrepala za blažitev posledic visokih cen, predvsem hrane.

Povedala je, da se je medresorska delovna skupina za pripravo ukrepov za blaženje energetske in prehranske draginje sestala že večkrat, prvi ukrepi pa bodo segali na področje naftnih derivatov.

»Te bo danes predstavil predsednik vlade, o vsem ostalem pa v tem trenutku še ne morem govoriti,« je dejala.

Predsednica odbora za kmetijstvo iz vrst NSi pričakuje, da bo vlada ukrepala hitro, predvsem v smeri zaustavitve rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, kot so moka, olje, sladkor, kruh ...

»Zdi se mi prav, da se vlada zelo hitro odzove, ker je draginja na področju prehranskih izdelkov zelo velika in ljudje čakajo prve ukrepe,« je po seji povedala novinarjem.

Poslovanje sklada ocenjeno kot uspešno

Uvodoma so se člani odbora seznanili s poslovanjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki od leta 1993 gospodari s kmetijskimi zemljišči ter je do sredine leta 2016 upravljal tudi gozdove v lasti države.

Lani je sklad ustvaril 21 milijonov evrov prihodkov, kar je 28 odstotkov več kot leto prej, presežek prihodkov po plačilu davka pa je znašal 6,6 milijona evrov.

Vršilec dolžnosti direktorja Aleš Tolar je poslovanje sklada ocenil kot uspešno, in to kljub naravnim nesrečam in težavam ob covidu-19.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice