Po podatkih Banke Slovenije so se vloge gospodinjstev v bankah lani povečale za več kot 2 milijardi in dosegajo najvišjo raven v zgodovini.

Zaradi obsežnih podpornih državnih ukrepov na trgu dela, na področju socialnih transferov in tudi višjih pokojnin se je lansko leto bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal. Glede na leto 2019 je bil višji za 3,8-odstotke  oziroma 1,1 milijarde evrov, so sporočili v Banki Slovenije. 

Malo trošili, več varčevali

Kljub povečanim finančnim sredstvom, ki so jih imela gospodinjstva na voljo, je zasebna potrošnja v Sloveniji v lanskem letu močno upadla, enaka gibanja pa so bila prisotna v vseh ostalih državah evrskega območja. Razlogi so povezani zlasti z omejitvenimi ukrepi, potrebnimi za zajezitev širjenja virusa, delno pa tudi s previdnostnim obnašanjem prebivalcev.

V času spomladanskega in jesenskega zaprtja v Sloveniji je bilo delovanje precejšnega dela storitvenih dejavnosti in trgovin z nenujnim blagom namreč vsaj deloma omejeno. S tem je bilo trošenje potrošnikov v pomembnem delu onemogočeno. Posledično so gospodinjstva lani potrošila približno 2,6 milijarde evrov manj kot leto prej.

»V Banki Slovenije ugotavljamo, da so gospodinjstva svoje prihodke v veliki meri prelila v varčevanje. Stopnja varčevanja se je tako lani glede na 2019 povečala kar za 11,7 odstotnih točk (na 25 odstotkov). Glavni dejavnik porasta stopnje varčevanja gospodinjstev v lanskem letu je bilo tako imenovano prisilno varčevanje, ki je povezano z nezmožnostjo trošenja v času epidemije. Zlasti spomladi, na začetku epidemije, pa je velika negotovost spodbudila tudi previdnostno varčevanje,« ocenjujejo v naši centralni banki.

Vir: ECB, preračuni Banke Slovenije

Vloge na bankah na zgodovinski ravni, po epidemiji velika potrošnja?

Med posameznimi oblikami varčevanja znaten del odpade na (vpogledne) vloge v bankah. V bilancah bank se povečano varčevanje gospodinjstev odraža v porastu obsega vlog gospodinjstev, ki so se lani povečale za več kot 2 milijardi in trenutno dosegajo zgodovinsko najvišje ravni (več kot 23 milijard evrov).

Kot še ugotavljajo v Banki Slovenije, smo ob povečanem razpoložljivem dohodku, ki se močneje preliva v večje varčevanje, in na drugi strani zmanjšani zasebni potrošnji, prebivalci lani zmanjšali tudi povpraševanje po potrošniških kreditih (poleg Slovenije so takšna gibanja beležile tudi številne druge države evrskega območja).

Celoten obseg potrošniških posojil bank in hranilnic v Sloveniji se je v letu 2020 posledično zmanjšal za 218 milijonov evrov. Prispevek zmanjšanja potrošniškega kreditiranja k zasebni potrošnji je bil torej majhen.

»V Banki Slovenije ocenjujemo, da se bo ob izboljšanju epidemioloških razmer razpoložljiv dohodek gospodinjstev v večji meri usmerjal v zasebno potrošnjo. Ta bo ponovno postala pomembno gonilo gospodarske aktivnosti tako v Sloveniji kot tudi v ostalih državah evrskega območja,« napovedujejo v centralni banki. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice