Severni sosedje se vse bolj zanimajo za slovensko zemljo, saj so pri njih kmetijska zemljišča nekajkrat dražja. Slovenski kmetje, ki tako le stežka pridejo do nakupa, znova apelirajo na državo.

Avstrijski kmetje se vse bolj zanimajo za slovensko kmetijsko zemljo. Pri nakupu so povsem izenačeni s slovenskimi kmeti, ki pa pri ponudbah le stežka dohajajo svoje avstrijske kolege. Čeprav cene močno dvigujejo, zemljo dobijo pol ceneje kot v Avstriji. Kmetje zato državo pozivajo, da zaščiti in prepreči nenadzorovano razprodajo slovenske zemlje tujcem.

Onemogočena širitev kmetij

Domačin Martin Fras v Apaški dolini obdeluje 70 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ta zemlja je njegov vir preživetja. Kmetijo bi še širil, a kot številni drugi kmetje, ostaja brez možnosti kam.

»Naše kmetije se morajo zaokroževati in povečevati zaradi ekonomike na sami kmetiji, zato vztrajno iščemo nadomestna in druga zemljišča, ki bi jih lahko kmetija pridobila. To pa je vse težje, saj so se zaradi 'vdora' avstrijskih sosedov in njihovih nakupov ter zanimanja za zemljišča, cene teh povišale. S temi pa se nekateri težko spopademo. Predlagam realno ceno zemlje in obdavčitev višjih cen zemljišč ali drugi ukrep, s katerim bi se zavarovala slovenska zemljišča v tem 10-kilometrskem obmejnem pasu,« predlaga Fras.

Avstrijski kmet je ob nakupu kmetijskega zemljišča čez mejo povsem enakovreden slovenskemu, hkrati pa so premožnejši in hitro pridejo do posojil.

»Prodaja poteka po načelu, kdo več ponudi. Pri nakupu je Avstrijski kmet enakovreden slovenskemu, vendar si ta lahko privošči, da ponudi višjo ceno, s katero pa mi ne moremo konkurirati. Težava predstavlja oviro že več let. V tej smeri bi morala biti bolj aktivna tudi država. Ministrstvu smo že predlagali, da bi obmejni pas določile katastrske občine, kjer bi država imela brezpogojno predkupno pravico, približno tako, kot jo imajo občine, kajti te lahko kupijo površino pred vsakim,« pojasnjuje Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci.

Predkupna pravica za Avstrijca

Na nekaj več kot 2.000 hektarjih v Apaški dolini je po nekaterih ocenah že več kot desetina zemlje prešla v avstrijske roke. Sašo Peček, predsednik Kmetijske zadruge Radgona opozarja, da je kmetijstvo glavna panoga v Apaški dolini in je tudi njena glavna dejavnost, zelo pomembna pa je tudi za mlade kmete in družine, ki živijo na kmetijah, zato bi morala država težavo reševati strateško. 

Ob tem bi morala mladim prevzemnikom kmetij omogočiti preživetje in jih s tem prepričati, da vztrajajo v svoji dejavnosti, menijo.

»Vse se je začelo z denacionalizacijo, po kateri je bila nekaterim zemlja vrnjena, drugi jo še vedno prejemajo, a na to ne moremo vplivati, saj je država to zakonsko tako določila. Težava pri tem in nakupih je enaka, saj ima Avstrijec kot sosed predkupno pravico do nakupa,« izpostavlja Peček.

S tem se strinja tudi predsednik Pomurske kmetijsko-gozdarske zbornice Franc Küčan in opozarja na rast cen zemljišč.

»V tem trenutku je pomembna naša reakcija, saj z znatni dvig zene zemlje tudi v Pomurju lastnike privablja k prodaji. S ponudbo pa pride tudi povpraševanje, kar znajo naši sosedje s pridom izkoristiti, saj so močnejši in bogatejši, imajo večje kmetije in posledično več denarja. Tudi banke stojijo za njimi in lahko lažje ter hitreje pridobijo zahtevane zneske,« opozarja Küčan.

Küčan obenem svetuje, naj kmetje, v kolikor bo prišlo do skrajnega primera in država ne bo pravočasno uvedla sprememb, poskrbijo za ugoden dogovor s prodajalcem še pred objavo prodaje; priskrbijo naj si banko in sredstva ter »za kakršnokoli ceno pridejo do zemlje« še pred avstrijskimi kolegi.

Sicer pa se kmetje bojijo tudi škropiv in semen, ki jih Avstrijci čez mejo vozijo na slovensko zemljo. Ta naj ostane v lasti slovenskih kmetov, še pozivajo.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
goostt (nepreverjen)

Ne zavajajte, tudi v okolici Maribora so prisotni tujci, vse ostane tukaj, mi bomo samo "rintali", ko pa nismo hoteli soupravljati-samoupravljjati, sami smo se odločili !?

Starejše novice