Slika je simbolična.
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je prejel večje število prijav nepravilnega odlaganja hlevskega gnoja. Zato ponovno opozarja na pravilno odlaganje in ravnanje z odpadnim hlevskim gnojem.

Kot poudarjajo na inšpektoratu za kmetijstvo je potrebno kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za svojo rast in razvoj. Zato so izdali določena časovna obdobja, ko je gnojenje prepovedano.

In sicer je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca, gnojenje s hlevskim gnojem od 1. decembra do 15. februarja, gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, pa je prepovedano od 15. oktobra do 1. marca.

Kljub prepovedi obstajajo nekatere izjeme, v katerih je gnojenje dovoljeno tudi v ostalih časovnih obdobjih.

Tekoča organska gnojila se lahko izjemoma uporabijo:

  • Po 15. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin ter

  • Na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo po 15. januarju na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 15. februarju.

Gnojenje s hlevskim gnojem izjemoma dovoljujejo:

  • Za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Na zemljiščih z zeleno odejo od 1. do 15. decembra in po 15. januarju, na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju.

Za mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, pa obstaja izjema, da se uporabijo:

  • Za gnojenje ozimin, ki jih lahko gnojimo po 15. februarju in za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo po 15. januarju. Ob tem velja izpostaviti, da vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kilogramov dušika/hektar.

 

Ob zgoraj omenjenih omejitvah veljajo tudi nekatere splošne omejitve, in sicer:

  • Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh. Prepovedano je gnojenje gozdnih zemljišč, vodnih ter nerodovitnih zemljišč.

  • Na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kilogramov/hektar.

  • Uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 metrov, od objekta za zajem pitne vode pa najmanj 100 metrov.
 

Z izvajanjem dobrih kmetijskih praks pri gnojenju se lahko v bodoče zagotovi, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, hkrati pa ob tem rastline dobijo ustrezna hranila za svojo rast. Zato je pomembno, da se gnojenje izvaja pravilno in se prepovedi upoštevajo.

Kmetijska inšpekcija bo v prihodnjih tednih morebitne kršitve preverjala tudi na terenu.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Leka (nepreverjen)

Pojdite v Betnavski gozd na sprehod in se nadihajte faroskega dreka ,ki ga trosijo po njivah ob Streliški cesti in Razvanju.

2x cepljen (nepreverjen)

Farovškega gnoja je po Sloveniji kolikor hočeš!

Starejše novice