Slovenski premier je v torek poslal pismo evropskim voditeljem, v katerem poziva k spoštovanju dogovora z julijskega vrha Evropske unije. Vsebina pisma je razburila tako opozicijo kot koalicijo.

Premier Janez Janša se je v pismu zavzel za vrnitev k dogovoru o svežnju za spopad s pandemijo covida-19 z julijskega vrha Evropske unije.

Ocenjuje, da nedavni dogovor med Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava spodkopava julijski dogovor. 

Kot piše STA, je Janša s pismom posredno podprl Madžarsko in Poljsko, ki sta v ponedeljek na ravni veleposlanikov članic pri Evropski uniji blokirali sprejemanje svežnja. Razlog je njuno nasprotovanje pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava. V skoraj štiri strani dolgem pismu sicer Evropski uniji očita tudi, da smo bili leta 2014 v Sloveniji 'priča ukradenim volitvam s pomočjo drastične zlorabe državnih ustanov', nobena od institucij Evropske unije pa se takrat ni odzvala niti z enim samim opozorilom.

Predsednik vlade je sicer na družbenem omrežju Twitter še dodatno pojasnil vsebino in namen pisma, ki da je poskus klica k razumu.

»Kdor ne verjame, da so razmere resne, je podoben tistim, ki so pred Brexitom vneto razlagali naokrog, da se nič dramatičnega ne dogaja,« je še zapisal slovenski premier.

KUL ponovno poziva k zamenjavi vlade, a kje so glasovi?

Pismo, ki je zaokrožilo po medijih, je pričakovano razburilo opozicijske stranke, nazadnje pa so skupno izjavo podali še v koaliciji KUL, katere pobudnik je ekonomist Jože P. Damijan in združuje SD, LMŠ, Levico in SAB.

Kot spominjajo v koaliciji ustavnega loka, je to že drugič v zadnjih dveh tednih, ko »sta se morala ugled države in nacionalni interes umakniti dvorjenju tujim botrom« in pri tem navajajo tvite v podporo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, pismo evropskemu svetu pa kot podporo madžarskemu premierju Viktorju Orbanu.

V KUL tako kot primeren odziv slovenske politike in javnosti ocenjujejo popolno zavrnitev takšne politike in nezaupnico v državnem zboru. 

Pretendent za predsednika vlade Jože P. Damijan je sicer pred dnevi zatrdil, da naj bi v KUL imeli 46 glasov za zamenjavo aktualne koalicije, čeprav so njegovo ponudbo zavrnili v koalicijski SMC in NSi.

Odprto vprašanje obstaja DeSUS, na čelo katerega se bo najverjetneje po kongresu vrnil Karl Erjavec, toda tudi v primeru, da DeSUS pristopi v KUL, bo še vedno za konstruktivno nezaupnico manjkalo pet glasov.

Koalicija se od pisma distancira

No, zadnje Janševo pismo je sprožilo odklonilen odziv tudi pri koalicijskih partnerjih, začasni zastopnik DeSUSa Tomaž Gantar je tako tvitnil, da nas 'postavlja med problematične države, kamor nismo sodili', to pa terja resno razpravo.

Pismo zavračajo tudi v SMC, kjer so se še posebej obregnili ob trditev o ukradenih volitvah 2014, na katerih je ravno zmagala takrat novo ustanovljena Stranka Mira Cerarja, ki se je kasneje preimenovala v Stranko Modernega Centra. 

Predsednik NSi Matej Tonin, pa je tvitnil, da gre le za mnenje predsednika vlade, saj da o vsebini pisma vlada ni odločala. Bolj konkretni pa so bili v zapisu na spletni strani stranke pomenljivo naslovljenim 'Potrebujemo sodelovanje in dialog, ne pa stalno odpiranje novih front'. 

Pismo predsednika vlade objavljamo v celoti.

»Spoštovani predsednik Evropskega sveta,

nikoli prej se Evropska unija ni soočila z izzivi takšnega obsega, kot je kriza zaradi covida-19. Naši zdravstveni sistemi so bili pod izjemnim pritiskom, naša gospodarstva pa so se spoprijela z zunanjim in nepredvidenim šokom, ki je povzročil resne motnje v gospodarski dejavnosti in ogrozil tisoče delovnih mest. V teh pogojih je bilo ključnega pomena, da se je Evropska unija lahko odzvala hitro in odločno. Julijski dogovor Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru in Evropski uniji naslednje generacije je bil v središču našega skupnega odziva – resnično zgodovinski dogovor in izraz enotnosti, kot ga še ni bilo.

Prav to smo potrebovali v teh zahtevnih časih. Evropska unija je danes ladijski konvoj na razburkanem morju. Ladje, ki plujejo v njem, so se vanj združile ali se mu kasneje pridružile zato, ker je obetal varno plovbo v smeri miru, svobode in razvoja. Konvoj se je začel oblikovati zato, da se na evropski celini ne ponovijo tragedije in brodolomi 20 stoletja, ki so povzročili desetine milijonov mrtvih, strašno trpljenje in gorje celih narodov, genocide in suženjstva pod totalitarnimi režimi.

Obet dobre poti in epohalni uspeh projekta v prvih desetletjih je bil podkrepljen z očitnimi, resničnimi dobrimi nameni, temelječimi na življenjski izkušnji generacije, ki je brodolome doživela. Vrhunski dokaz prave izbire poti je prišel s padcem železne zavese in z veliko širitvijo Evropske unije in NATO leta 2004. Evropa, svobodna in nerazdeljena, je postala otipljiv cilj živeče generacije. Generacije, ki je še doživela pobijanje na mejah med vzhodom in zahodom in občutke brezizhodnosti ob prividu enopartijskih monolitov. Nato pa na koncu, sicer po milijonskih žrtvah in trpljenju, doživela padec komunizma brez vojne in brez strela.

Svoboda je postala otipljiva in zdelo se je, da je nič ne more ogroziti. Nove ladje so se pridružile konvoju, padale so notranje administrativne meje. Obetala se je zlata doba, optimizem je segal do neba. V tem razpoloženju nismo jemali dovolj resno kopičenja 'zamrznjenih konfliktov' v naši vzhodni soseščini. Okupacija Krima je vse presenetila. Opozoril Grčije in Cipra o dvojni igri Ankare nismo jemali dovolj resno, prav tako ne očitnih znakov, da se islam na naših mejah in celo znotraj Evropske unije namesto k modernizaciji marsikje giblje v smeri radikalizacije, katere končni rezultat so teroristični napadi na nedolžne Evropejce oziroma neposredno na naš način življenja.

Morje v nasprotju z optimističnimi pričakovanji ni postajalo mirnejše, plovba je postajala namesto lažja v resnici vse težja. Udarila je finančna kriza. Sledila ji je migrantska. Nato Brexit. Sredi prepirov o tem, ali bomo družno mašili razpoke v ladjah ali pa le delili vdrlo vodo, je druga največja ladja zapustila konvoj. Znašli smo se v izgubljeni situaciji. Še preden smo z njo zaključili zapuščinsko razpravo, smo se znašli sredi pandemije koronavirusa. Smo sredi drugega vala, ki je v Evropski uniji močnejši in smrtnejši kot prvi.

Na dramatičnem zasedanju Evropskega sveta julija smo po velikih naporih dosegli soglasje o robustnem finančnem okviru za odpravo posledic epidemije. Nedavni uskladitveni dogovor med Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom pa to soglasje ruši. Ponovno se na dnevni red vrača vprašanje pogojevanja črpanja Evropskih sredstev sredstev s t. i. 'vladavino prava'. Vsepovsod. Diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, temveč na politično motiviranih merilih, ni mogoče imenovati 'vladavina prava'.

Tisti, ki smo del svojega življenja preživeli v totalitarnem režimu, vemo, da se odmik od realnosti začne takrat, ko se procesom ali institucijam nadene ime, ki odraža ravno nasprotno od bistva. 'Ljudske demokracije' so bile režimi enopartijske diktature. Demokratična republika Nemčija je bila primorana zgraditi zid, da ljudje ne bi še bolj množično bežali iz takšne demokracije. 'Socialistično samoupravljanje' v bivši Jugoslaviji je bilo krinka za trdo roko komunistične stranke v gospodarstvu.

Danes številni mediji in nekatere politične skupine v Evropskem parlamentu odprto grozijo, kako bodo s pomočjo instrumenta 'vladavine prava' preko večinskega glasovanja disciplinirali posamezne države članice Evropske unije.

'Vladavina prava' po definiciji pomeni, da v primeru spora odloča neodvisno sodišče. In ne politična večina v katerikoli drugi instituciji. Če politični organ svoje odločitve poimenuje za 'vladavino prava', je s tem narejen prvi korak stran od realnosti. Sicer pa je Evropska unija utemeljena na vladavini prava. Na ločenosti izvršne, zakonodajne in sodne oblasti. Država članica, kjer politični sistem ne temelji na demokraciji in vladavini prava, sploh ne izpolnjuje pogojev za članstvo in za plutje v konvoju. Pogodba o Evropski uniji ne dovoljuje nobenega diskriminatornega ukrepanja proti kateri koli državi članici na politično zahtevo katere koli države članice ali institucije Evropske unije.

V Sloveniji imamo veliko razlogov, da smo previdni, ko se v Bruslju uporablja pojem 'vladavina prava'. Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. Ustavno sodišče je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij Evropske unije v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije Evropske unije. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici Evropske unije ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red. Hkrati je bilo v Evropskem parlamentu veliko razprav o stanju demokracije na Madžarskem ali na Poljskem, sprožen je bil celo postopek po 7. členu pogodbe, čeprav ne v eni in ne v drugi državi v času članstva v Evropski uniji niso imeli nobenih znanih primerov zlorabe sodstva za politične obračune, niti enega političnega zapornika, da o kraji volitev, do kakršne je prišlo v Sloveniji, ne govorimo.

Ta žalostna izkušnja nas uči, da se vsem na očeh uporabljajo dvojna merila. Še več. Trenutno se vztraja na tem, da zgodovinskega dogovora iz julijskega zasedanja Evropskega sveta ne spoštujemo, ker naj bi politična večina v Evropskem svetu odločila drugače. Sklicujoč se na 'vladavino prava'.

Slovenija podpira spoštovanje vladavine prava. V vseh primerih, tudi pri instrumentih MFF in RRF. Brezpogojno, brez dvojnih meril. Ob pogoju, da se pri oblikovanju konkretnih instrumentov spoštuje Pogodbo o Evropski uniji in da o pravu oziroma kršitvah tega odloča neodvisno sodišče. In ne kakršnakoli politična večina. Ker to potem ni vladavina prava, ampak vladavina večine.

Dobra prihodnost Evrope, svobodne in nerazdeljene, nam polzi iz rok.

Morje na poti je že brez problemov, ki si jih povzročamo sami, dovolj razburkano. V pandemiji praktično nepoškodovana Kitajska bo močneje kot kadarkoli doslej vplivala na našo pot. ZDA so po zadnjih volitvah notranje zelo razklane, kar nikoli ni dobro vplivalo na transatlantske odnose. Rusija je med zamrznjene konflikte očitno uspešno dodala še celo Belorusijo. Skupaj s Turčijo in brez Evropske unije po svoji podobi ureja stvari od Baltika do Libije. Ne mine mesec, da ne bi pretreseni pisali sožalja svojcem žrtev terorističnih napadov enkrat v eni, drugič v drugi članici Evropske unije na zahodu ali severu.

Zato bolj kot kadarkoli potrebujemo enotnost glede plovbe. Potrebujemo spoštovanje drug drugega. Potrebujemo skupno obrambo dostojanstva vseh volivcev v vseh državah članicah Evropske unije. Potrebujemo institucije Evropske unije, ki ne bodo vključene v notranjepolitične spopade v državah članicah. Potrebujemo ravnanja, ki temeljijo na modrosti, kakršna je krasila ustanovne očete Evropske unije. Potrebujemo spoznanje, da temelj Evropske unije ni denar, ampak vrednote. Potrebujemo spoznanje, da se vrednot v končni luči ne da izsiliti z denarjem. Kar verjetno nekdo, ki je bil rojen v blagostanje, težje razume, vendar ga to ne odvezuje odgovornosti do dobre prihodnosti Evropske unije.

Pred našim konvojem so čeri in ledene gore. So številni izzivi, ki jih lahko premagamo, vendar samo, če bomo spoštovali pogodbo, ki je soglasno določila smer naše plovbe. V nasprotnem primeru lahko zgolj čakamo, kdaj bo naslednja ladja zapustila konvoj.

Pred Evropsko unijo je polno izjemno pomembnih korakov. Poenotiti moramo odnos do osrednjih groženj, ki nam pretijo, in se učiti iz zgodovine. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo, ko so tuji najemniki začeli postavljati cesarje. Vzhodno pa, ko je bojeviti islam zavzel Bizanc. Pomagati moramo islamu, da se modernizira. Izpostavljati v pozitivnem smislu tiste muslimanske države, ki so to že storile. Zavarovati moramo zunanje meje. Tudi naša okolica bolj kot kadarkoli potrebuje delujočo Evropsko unijo. Močno in enotno. Veliko je na kocki. Države vzhodnega partnerstva. Države Zahodnega Balkana. Države Mediteranske unije. Glede na goro težav, s katerimi se spoprijemamo, je zanemarjanje našega zgodovinskega dogovora, doseženega na julijskem zasedanju EUCO, podobno prepiranju o jedilniku na ladji, ki pluje proti ledeni gori.

Dilema, ki je pred nami, je zelo preprosta. Spoštovanje julijskega dogovora je odgovorno ravnanje do dobre prihodnosti Evropske unije. Nespoštovanje pa ravno obratno.

Naslednji dnevi bodo kritični za dokončno oblikovanje poštenega in uravnoteženega sporazuma, ki temelji na našem julijskem dogovoru. Šele s hitrim zaključkom tega, kar smo začeli izvajati julija, bomo lahko izpolnili ta velika pričakovanja in si utrli pot do močnejše Evrope v obdobju po pandemiji. V tem procesu bi morali ohraniti svojo dolgoročno strateško usmerjenost in graditi na bistvenih političnih in gospodarskih elementih dogovora. Kot smo že toliko krat dokazali, sem popolnoma prepričan, da lahko najdemo sprejemljive rešitve, ki varujejo integriteto finančnega in pravnega okvira Evropske unije, ki temelji na pogodbi. Čeprav smo pod pritiskom časa, sem prepričan, da bomo naredili tisto dodatno miljo, da bi prišli vsi na krov, in se s tem izognili nadaljnjim zamudam ter na koncu prišli do trdnega dogovora, ki nas bo ohranil enotne glede na negotovosti v prihodnjih tednih in mesecih.

Prosim, sprejmite, spoštovani predsednik, izraze mojega najglobljega spoštovanja.                

S spoštovanjem.
Janez Janša«

S spleta

Komentarji (8)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Bogdan (nepreverjen)

Zakaj je za levico problem naj velja zavse enako nobeden ne pove kakšne demokratične pravice somu kratene v Sloveniji če potpiraš levico je vse okej kakor hitro misliš z svojo glavo si prinas protielement.

Njet (nepreverjen)

Če je za Vas to pismo "sporno", ste pač v rangu Večera, Dnevnika, Dela in Mladine.

dragan krstic (nepreverjen)

Bistvo političnih in finančnih pritiskov takoimenovanih zahodnih demkracij je, da Poljska in Madzarska ne zelita sprejemati migrantov iz BV in Afrike. Tudi Slovenijo se bo začelo izsiljevati na enak način. Ne pustimo se!!!

dragan krstic (nepreverjen)

Naj nam bo jasno da se globalistično navdahnjeni in multikulti politiki zahodnega dela EU zavedajo da bo nekaj čimprej ukreniti kam z njihovimi drzavljani iz Afrike in muslimanskih drzav ki ne delajo drugega kot razpečavajo droge
ter terorizirajo in morijo po ulicah mest. Ja kaj je bolj primernega kot jih preseliti v revnejse drzave EU.

Za narodni int… (nepreverjen)

narodno identiteto.

Proti multi-kulti, ostra zapora muslimanom.

In reply to by dragan krstic (nepreverjen)

dragan krstic (nepreverjen)

Jansa ni idealen politik, niti predsednik vlade, niti SDS ni idealna politična stranka vendar vsajkradli niso druzbeno premozenje kot Fafonkini SD in derivati nekdanje Drnovskove LDS, ki je razpadla, njeni člani pa so danes v vseh levih strankah. Le kdo je kradel in na lepe oči dobival kredite za "lastninjenje"? Seveda rdečkarji saj so bili večinoma oni pri koritu. In danes se na vse pretege trudijo da spet pridejo do vzvodov oblasti in nadaljujejo s svojo "demokracijo".
Ne nasedajte jim.

Mariborcan1970 (nepreverjen)

Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska... nimajo pojma kaj pomeni "spoštovanje vladavine prava"? In jim to morajo razlagati bivši komunisti (Poljaki, Orban in JJ)? Adijo pamet!

DESNIČAR (nepreverjen)

janša ima prav......to so potrdili odvetniki,,,,,mali so plen VELIKIH...to je bilo in vedno bo.....fajonka v šolo.....

Starejše novice