Štajersko bi razkosali na tri pokrajine - Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko. Kaj o tej razdelitvi menijo mariborski poslanci?

Prizadevanja za ustanovitev pokrajin v Sloveniji segajo dvajset let v preteklost in zamisel tudi po zadnjem, neuspešnem poskusu uresničitve pred dobrim desetletjem ni zamrla. Toda osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, na Štajerskem žanje mešane občutke.

Zakaj? Osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva uvedbo enajstih pokrajin, vezanih na mestne občine, administrativna in urbana središča. Tovrstnemu izhodišču so naklonjeni tudi v združenjih občin.

Če bo zakon sprejet, bomo dobili Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.

Štajersko bi torej razkosali na tri pokrajine - Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko. Sedež prve bi bil v Celju, druge v Mariboru, tretje na Ptuju. 

Več o razkosanju, sedežih pokrajin, pokrajinskih svetov in sedežev svetov občin v članku RAZKOSANJE ŠTAJERSKA: Zahodnoštajerska pokrajina bi imela sedež v Mariboru.

Kaj menijo mariborski poslanci?

Je razkosanje Štajerske na tri enote korak v pravo smer ali pot, ki bo osnutek zakona peljala na pot doslej propadlih predlogov regionalizacije Slovenije? Mariborske poslance smo povprašali, kaj menijo o aktualnem o osnutku zakona o ustanovitvi pokrajin.

Kaloh: Nisem za delitev Štajerske na tri dele

Poslanec Dejan Kaloh iz vrst SDS, zatrjuje, da je zagovornik pokrajin kot vmesne ravni oblasti med občinami in drzavo: »Potreben pa je dober in predvsem strokoven premislek o tem, kakšno število pokrajin potrebujemo za našo majhno državo, da bodo potem te lahko tudi optimalno izvajale svoje naloge in določene pristojnosti.« 

»Nisem pa za delitev Štajerske na tri dele. Tudi avstrijska Štajerska je enotna dežela, pa ima za več kot pol Slovenije prebivalstva,« je jasen Kaloh.

Kaloh ponazarja: »Tudi avstrijska Štajerska je enotna dežela, pa ima za več kot pol Slovenije prebivalstva.«

Divjak Mirnik: Naravno bi bilo, da je Štajerska močna pokrajina

Lidija Divjak Mirnik, mariborska poslanka izvoljena na Listi Marjana Šarca, poudarja, da je za stranko LMŠ je ključen razmislek o pristojnostih, nalogah in razvojem potenciala za kakovostno izvajanje državnih funkcij na pokrajinski ravni.

»Najprej moramo dosečti zadostno družbeno in politično soglasje okrog tega, šele nato se lahko pogovarjamo o številu pokrajin in njihovih sedežih,« meni poslanka in dodaja: »Naravno bi pa bilo, da je Štajerska močna pokrajina.«

Divjak Mirnikova ocenjuje, da bi bilo »naravno«, da je Štajerska močna pokrajina (foto: Mediaspeed).

Trček: To meji na neumnost

Franc Trček, poslanec iz vrst Levice, sociolog, ki je slovenski javnosti bolj znan kot aktivist protestnega gibanja v Mariboru in Sloveniji, meni, da predlagan osnutek zakona v prvi vrsti predvsem zadovoljuje vse mestne občine: »Če pa resno gledamo na regionalizacijo, si upam reči, da je to skoraj neumnost.«  

»Gospodje, ki so to delali, so izhajali iz pravniško-lokalnosamoupravnih pogledov. Resne regionalizacije, ki se delajo dandanes, se pa delajo na način, kako zajeti neko infrastrukturno celoto in jo razvijati,« meni Trček in dodaja: »Že ves čas to tulim. Koliko je škofij ali nadškofij v Sloveniji, maksimalno toliko regij potrebujemo, mogoče celo eno manj. Skratka, v prevodu, Štajerska kot celotna regija, ker ta predlog, če se bo izvedel, ne bo prinesel decentralizacije.«   

Trček namreč meni, da bi bilo enajst regij razvojno in po vsej verjetnosti tudi finančno premajhnih za infrastrukturne preboje, »ki jih tričetrt Slovenije, ki je v nekem faznem razvojem zaostanku za Ljubljano, nujno potrebuje«.

»Francozi imajo nekaj čez 90 zgodovinskih departmajev, povedano po domače še iz časa Napoleona, in jih imajo še vedno. Želel bi si takšno regionalizacijo in takšno teritorialno členitev, ki bi dolgoročno pila vodo, ne glede na to, iz katere kvote bo koalicija,« še oriše.

Trček si želi takšno regionalizacijo, ki bi dolgoročno pila vodo in ne bi bila odvisna od vladnih usmeritev (foto: Mediaspeed).

Rajić: Brez enotne pokrajine Štajerska zakona ne bom podprl

Mariborski poslanec Branislav Rajić iz vrst SMC na vprašanje, kako komentira osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki predvideva razdelitev Štajerske na tri dele - Južnoštajersko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko, odgovarja, da predlog prihaja iz v državnem svetu »zelo prisotnega tako imenovanega županskega lobija«. 

»Gre za pomemben poseg v delovanje države, ministrstev, drugih služb in občin, zato me skrbi dejstvo, da pri pripravi osnutka zakona nista sodelovala ne vlada ali državni zbor, temveč zgolj združenja občin. Na koncu pa bo o zakonu odločal državni zbor,« opozarja.

Štajersko vidi kot enotno pokrajino: »Slovenska Štajerska je celovit prostor in območje, ki na vseh področjih gospodarstva, kulture in družbenega ter demografskega razvoja ne potrebuje dodatnih delitev in drobljenja v soočanju s številnimi skupnimi izzivi in težavami. Zato pokrajino Štajerska v prihodnje vidim le kot enojno, celovito in po razvitosti ter strukturi precej podobno tistemu, kaj imajo na avstrijskem Štajerskem.« 

»Pri ustanavljanju pokrajin pa ni pomembno ‘naštepati’ čim več pokrajin (s poglavarji, ki jim bodo vladali), ampak je treba zagotoviti, da se funkcije pokrajin ne podvajajo s funkcijami države in občin. Namesto dodatnega stroška za državo, pokrajine morajo biti dodana vrednost,« še komentira pobudo, o kateri sicer meni, da je vredna razmisleka, nadaljnih pogovorov in usklajevanj, a kot pravi »brez enotne pokrajine Štajerska zakona ne bom podprl«.

(foto: Mediaspeed).

Odprti za predloge in pripombe

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ob tem opozarja, da sta ključnega pomena predvsem soglasje v lokalnih skupnostih in podpora županov, a obenem ocenjuje, da politična klima in odnos javnosti zamisli nikoli nista bila bolj naklonjena, kot prav v tem trenutku. K sodelovanju pri pripravi pokrajinske zakonodaje je pozval tudi predstavnike univerz in gospodarstva.

Osnutek pokrajinske razdelitve, ki ga pripravlja posebna strokovna skupina, je po besedah Kovšce še odprt za vse predloge in pripombe. 

Na ministrstvu za javno upravo sicer menijo, da je prav, da po letih in letih, ko politika na državni ravni ni uspela ustanoviti pokrajin, pobuda pride od drugod. »Morda pa je to tista prava pot, da pridemo do pokrajin,« komentira minister za javno upravo Rudi Medved.

V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati s 1. januarjem 2023. Osnutek zakona bodo 16. septembra predstavili predsednikom: države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in združenj občin.

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Mbcan (nepreverjen)

res je, Stajerska je samo ena s sedežem v Mariboru.

Razkosanje je samo slabo za celo Štajersko, še manj bo denarja.

Regije za prav… (nepreverjen)

Kar je bilo hrvaskega ali avstro-ogrskega ali italijanskega bi morali delno soupravljati s Hrvati, Avstrijci in Italijani

Demir18 (nepreverjen)

Vi pa ste zaveden Slovenec.

In reply to by Regije za prav… (nepreverjen)

Tonja12 (nepreverjen)

Pa ne na tri dele, ne več, ker Radgona je tudi štajerska

JA_VA

Stajerska je samo ena, in tako bo vedno! Neumnosti o 11-ih pokrajinah v tako majni drzavi v kateri bi bilo se 11 predsednikov pokrajin - ne najdes nikjer ... O tem, da bi Ljubljana bila samostojna pokrajina s predsednikom (najverjetneje) Jankovicem in njegovimi sinovi vred - pa ne bom izgubljala besed!!!!!!! Butalci ostanejo butalci, Slovenci pa ovce!!!

Rozy (nepreverjen)

Kk na 3 dele??? Koliko ste imeli geografijo??? Slovenijo zelo slabo poznate. Štajersko bi razdelili na 4 dele! Spet vsi pozabljate na Velenje oziroma t.i. "Savinjsko-šaleško". To je del Štajerske, ampak preprosto so nam ukradli ime Štajerska.
Velenje je Štajerska! Vedno bilo vedno bo!

Starejše novice