FOTO: Jan Rozman
Aerodrom Maribor je odstopil od najemne pogodbe, kitajski investitorji od države zahtevajo tudi koncesijo. A pozivi k ustavitvi sprejemanja državnega prostorskega načrta so znova glasnejši, prav tako vprašanja o rentabilnosti kitajskih načrtov.

Letališče Edvarda Rusjana Maribor sameva in nima rednih linij. Potnikov ni, za nevšečnosti okoliških prebivalcev pa skrbi šolanje pilotov. Kot smo poročali je minuli teden letalo tipa A320 na sončno in toplo ponedeljkovo popoldne v pičlih dveh urah več kot dvajsetkrat zaokrožilo nad središčem Maribora. Za enodnevno šolanje pilotov naj bi zaračunali le 300 evrov, piloti pa v dveh urah vadbe vsaj dvajsetkrat pristanejo in vzletijo ter medtem zaokrožijo prav nad središčem Maribora.

»Letalo naredi ovinek nad centrom mesta in dela glavno linijo direktno čez mariborsko bolnišnico. Tako stanje je nevzdržno,« je opozorila predstavnica civilne iniciative Miklavž in odvetnica Simona Marko, ki opozarja na poročilo o mejnih vrednostih hrupa, ki naj bi bile dovoljene v primeru širitve letališča v postopku sprejemanja državno prostorskega načrta. Predsednik Letalskega centra Maribor Tobias Filip je medtem opozoril, da šolanje pilotovo onemogoča dejavnost letalskega centra in na pomanjkljivosti pri sprejemanju državnega prostorskega načrta za širitev letališča.

Aerodrom želi koncesijo

Aerodrom Maribor je januarja odpovedal najemno pogodbo za mariborsko letališče zaradi domnevno neizpolnjenih obljub s strani države. Pojasnili so, da odpoved najemne pogodbe ne pomeni njihovega umika. Odpoved je mogoče razumeti v luči dolgotrajnega sprejemanja državnega prostorskega načrta, ki predvideva podaljšanje pristajalne steze na letališču in gradnjo dodatnih objektov. Kitajski investitor si ob tem od države želi iztržiti še koncesijo za obdobje 50 let, v katerih naj bi mariborsko letališče dokončno razcvetelo.

Večina dosedanjih obljub kitajskih investitorjev ni bila izpolnjena, drugače pa naj bi bilo ob morebitni pridobitvi koncesije za 50 let. Letališče bi dobilo daljšo pristajalno stezo pa tudi nov terminal in dodatno infrastrukturo.

Kitajci iščejo nizke cene, mi želimo imeti visoke

Kot direktor turistične agencije Sonchek lahko Filip o načrtih kitajskih investitorjev spregovori tudi s turistične perspektive. Lastniki Aerodroma Maribor, ki ob morebitni širitvi letališča napovedujejo redne letalske linije s Kitajsko, bi tako stavili tudi na kitajske turiste. A Filip ni povsem prepričan, da je to prava tržna niša.

»Naša turistična ponudba ni povsem pisana na kožo kitajskim turistom. Ti iščejo razmeroma nizke cene. Vprašanje je, kakšen je interes slovenskega hotelirstva, da bi se napolnili s poceni kitajskimi turisti. Slovenski turizem išče ravno nasprotno,« opozarja in dvomi tudi o rentabilnosti »hub« letališča. »Oni načrtujejo, da bi bilo mariborsko letališče stičišče, kjer bi potniki prestopali na druga letala in leteli naprej. Hubi delujejo tam, kjer je veliko linij, ne le pet. Ne moreš ljudi iz dveh letal razporediti na samo pet destinacij. Veliko bolj bi se morali razviti, da bi se lahko postavili ob bok Münchnu, ki je, recimo, eno takih letališč.«

Filip sicer meni, da bi v prihodnosti ob še večji rasti števila turistov v Sloveniji mariborsko letališče lahko služilo tudi kot dopolnilno ljubljanskemu. A po njegovih besedah bi se za to morala precej posodobiti druga infrastruktura med Mariborom in Ljubljano, predvsem železniška. »Dokler se iz Maribora v Ljubljano vozimo skozi Zidani Most, ne more to letališče nikdar postati nadomestno ljubljanskemu,« meni predsednik mariborskega letalskega centra.

»Načrt širitve letališča je škodljiv«

Da bi se letališče moralo razvijati v okviru obstoječe infrastrukture goreče zagovarjajo v civilni iniciativi Miklavž. Predstavnica civilne iniciative Markova opozarja, da je načrt širitve letališča škodljiv in se čudi neodzivnosti ministrstva na njihove pripombe glede škodljivih vplivov.

»Gre za relativno nov terminal, letališče pa premore do 600.000 potnikov in 50 tisoč ton tovora letno. Ne vidim nobenih ovir, zakaj se ne bi moglo letališče razvijati v okviru obstoječe infrastrukture. Naj iščejo rešitve tisti, ki so za to pristojni in plačani. Na ministrstvih imamo več kot 100 zaposlenih,« pravi mariborska odvetnica in se čudi nedavnemu javnemu naročilu zunanjemu izvajalcu za študijo širitve in potencialnega razvoja mariborskega letališča v vrednosti 62.000 evrov.

Država naj ne 'meče stran' več kot tri milijone davkoplačevalskega denarja

Civilno iniciativo najbolj moti to, da v dokumentu v postopku priprave državno prostorskega načrta ni nobenih omejitvenih ukrepov.

»Študija hrupa je pokazala, da je zgornja meja obremenitve s hrupom sedem vzletov in sedem pristankov v dnevnem času. Najmanj, kar bi pričakovali, da bo ministrstvo v okviru DPN vpisalo, da je za širitev in obratovanje letališča dovoljeno največ sedem vzletov in pristankov. Pa še tega ni v ukrepih,« opozarja in omenja, da je v načrtih kitajskih investitorjev tudi izgradnja štirih rezervoarjev goriv, izmed katerih bi vsak premogel kar milijon in pol litrov goriva. Na vodovarstvenem območju, kjer stoji mariborsko letališče, pa je taka gradnja povsem prepovedana.

»Čas bi bil, da ministrstvo po preučitvi vseh teh pripomb resno razmisli o tem, da ustavi postopek širitve in sprejemanja DPN-ja. To letališče v razširjeni obliki nima nikakršnega potenciala, vsakršen poseg v to okolje, ki je vodovarstveno, vsakršna gradnja je nedopustna in prepovedana. Vlagati 3,2 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja v postopek širitve je stran vržen denar,« je kritična do ministrstva Markova.

Članek je nastal v sodelovanju z uredništvom časnika Delo.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Valf valf (nepreverjen)

Mi bi se dari poslavljali ob bok Munchenskemu letaliscu, sej vse lepo in prav, da imamo velike nacrte, ampak ti morejo biti realni. Portoroško letališče nam ni dosegljivo, kje je šele Graz,Ljubljana, Munchen pa je total o nedosegljiv.

fonzi (nepreverjen)

Tele razne tujce je treba čimprej razgnat, samo nagajajo našemu samoupravnemu razvoju...

Yolbe (nepreverjen)

Letališče bi bilo treba spremenit v letalski muzej, obisk po zraku in po tleh bi bil zagotovljen, neskončno možnosti za turizem....

goostt (nepreverjen)

Jaz bi ga dal v uporabo vojski Ruske federacije, prepričan sem, da bi sami poskrbeli še za kakšno vojaško letalsko bazo !

In reply to by Yolbe (nepreverjen)

Starejše novice