Vrhovno sodišče je od komisije v zadevi Kangler prejelo zaprosilo za dokumentacijo, a so jim po besedah predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča pojasnili, da na zaprosilo ne bodo odgovorili.

Kot je dodal, delovanje komisije za zdaj štejejo za nelegitimno, zato se do odločitve ustavnega sodišča na morebitne pozive ne bodo odzivali, poroča STA.

Ustavno sodišče je namreč pred dnevi do končne odločitve zadržalo izvajanje preiskovalnih dejanj parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler, ki se nanašajo na sodnike. Predsednik komisije Žan Mahnič je napovedal, da bodo odločitev spoštovali, a delali naprej. Na seznamu prič, ki jih nameravajo zaslišati, namreč ni sodnikov, zato komisija ne bo kršila odločitve ustavnega sodišča, je pojasnil.

Mahnič je tudi ocenil, da odločitev pomeni, da komisija ne bo dobila dokumentacije, ki jo je zahtevala od okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru ter vrhovnega sodišča. To je na današnji novinarski konferenci potrdil tudi Damijan Florjančič. »Oni naj razpravljajo, naj sklicujejo, kar hočejo, ampak v tej fazi brez našega sodelovanja,« je za STA dejal Florjančič.

Na novinarski konferenci, sicer namenjeni projektu projektu izboljšanja kakovosti sojenja, ki je pred dnevi dobil nagrado Sveta Evrope in Evropske komisije, je predsednik vrhovnega sodišča komentiral tudi nekatere druge aktualne teme.

O primeru sodnika Zvezdana Radonjića je povedal, da je omenjeni projekt pravzaprav namenjen tudi temu, da se sodniki ustrezno usposobijo za opravljanje svoje sodniške funkcije, tako v začetni fazi kot pozneje, ko se soočijo z zahtevnejšimi primeri, ki jih lahko »na tak ali drugačen način povlečejo vase«.

»Ugotavljamo, da so bile očitno uporabljene nekatere metode dela in razlage sodniškega dela, ki niso povsem ustrezne,« je za STA pojasnil Florjančič in spomnil, da se je o tem opredelila tudi etična komisija pri Sodnem svetu. Ta je namreč v Radonjićevem ravnanju prepoznala kršitev kodeksa sodniške etike.

Do vprašanja o primernosti disciplinskega postopka, ki ga je zoper Radonjića predlagal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, se Florjančič ni želel opredeljevati. Kot je dejal, vsak predsednik sodišča povsem avtonomno odloča o tem, ali je domnevna kršitev takšna, da je treba podati predlog za disciplinski postopek, poroča STA.

»Dokler disciplinski postopek ni pravnomočno zaključen, je odveč karkoli komentirati. Zato je disciplinski postopek uveden, da se v njem ugotovi, ali je bil tak predlog utemeljen ali ne,« je še pojasnil za STA.

Primer predsednika mariborskega delovnega sodišča Stanka Omerzuja, sicer še nepravnomočno obsojenega zaradi zalezovanja nekdanje intimne prijateljice, pa je na novinarski konferenci komentirala vrhovna sodnica Nina Betetto, sicer tudi predsednica etične komisije pri Sodnem svetu.

Kot je pojasnila, je prav v zvezi s tem primerom etična komisija sprejela smernice za ravnanje v primerih, kadar se sodnik znajde v nekem konfliktnem položaju ali celo v kazenskem postopku.

V takšnih primerih gredo sodniku sicer vsa jamstva poštenega postopka, a vendarle pravnih sredstev ne sme uporabljati v nasprotju z njihovim namenom, denimo da bi si vedno znova izmišljeval nova opravičila za odsotnost z glavne obravnave. Če gre za predsednika sodišča, pa te vloge ne sme izkoriščati za komunikacijo z mediji, je še pojasnila za STA.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
čarni vrag (nepreverjen)

Tile sodniki so nekam čudno obrnjeni. Namesto, da bi kritizirali kolege ki so skoraj 5 let zadrževali nedolžnega človeka v zaporu, disciplinsko preganjajo kolega, ki je stopil na stran pravice. Človeka je strah, kaj bo če se znajde v rokah sodnikov, ki sodijo brez dokazov, ne dovolijo obrambe (Kangler ni smel predlagati prič, ki bi ga razbremenile). Očitno lahko slovenski sodniki uničijo življenje vsakemu, ki se znajde na poti priviligirani kasti.

Fritz (nepreverjen)

Tako je če Janši polizes rit saj pravosodje je v njegovi lasti samo nevemo ali SP ali doo

Starejše novice