V zadnjih letih se gospodarski položaj Slovenije izboljšuje. To pomeni, da postajamo vedno bolj zanimivi za tuje investicije in investitorje, kar pa prinaša tudi nove skrbi in dvome.

»V naši industrijski coni imamo pet velikih in uspešnih tovarn, kar štiri prihajajo iz tujine. Industrijska cona zaposluje 900 delavcev, kar je nezaposlenost približalo številki nič. Še pred desetimi leti so bila v občini večinoma kmetijska zemljišča, nezaposlenost je bila velika. S tujimi investicijami se je vse spremenilo,« pravi Ivan Markoja, župan Odrancev, ene najmanjših občin v državi. Na okrogli mizi Razbijamo mite – pozitivni in negativni vplivi tujih neposrednih investicij je predstavil, kako so degradirano zemljo, neuporabno za kmetijstvo, spremenili v visoko pridobitna zemljišča za tujo proizvodnjo.

Na vprašanje, kaj je recept za njihov uspeh, je Markoja odgovoril: »Če si zdrav, recepta ne potrebuješ.«

Trud in uspeh hoške občinske uprave s 13 zaposlenimi je v luči odstranitve ovir za prihod avtomobilskega giganta v majhno štajersko občino izpostavil župan te občine Marko Soršak: »Izkazalo se je, da se lahko z malo ekipo, če dajo vsi več od sebe, tudi doseže tak cilj, ki ga še po moje v času samostojne Slovenije ni bilo doseženega.« 

Slovenija postaja zanimiva za tuje investitorje

V zadnjih letih se gospodarski položaj Slovenije izboljšuje. To pomeni, da postajamo vedno bolj zanimivi za tuje investicije in investitorje, kar pa prinaša tudi nove skrbi in dvome. Eden izmed mitov je, da tujci Sloveniji prispevajo bolj malo, ter da je v naši državi primanjkuje neposrednih tujih investiciji. »Potrebno je videti priložnost in, ko jo vidimo, moramo hitro odreagirati. Menim, da je to ključna prednost Slovencev, saj, ko vidimo potencialnega investitorja naredimo vse, kar je potrebno in seveda v skladu z zakonsko regulativo. Če je treba gremo v službo v nedeljo, če je potrebno skličemo pol Slovenije, da ohranimo dobrega investitorja,« je med debato dejal Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Človeški faktor je po mnenju številnih podjetnikov naša največja prednost, ki pa jo včasih premalo izkoristimo. »Med študenti se vidi velika sprememba, saj sami pravijo, da si želijo zaposlitve v tujih podjetjih. Ta podjetja vidijo kot rastoča, globalna, ki ponujajo nova znanja in priložnosti. Pojavljajo pa se tudi ovire za vstop v ta podjetja,« pove Andreja Jaklič iz Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor BSH Hišni aparati je neposrednim tujim investicijam naklonjen, že zaradi preteklih izkušenj iz podjetja Bosch. V Sloveniji je to podjetje prisotno od leta 1971. Gorjup je prepričan, da se moramo zavedati vseh naših prednosti, kajti nanje vse prevečkrat pozabljamo. Problem zlasti pri malih in srednjih podjetjih je, da je prehod lastništva s starejših na mlajše generacije pogosto neuspešen in morda se prav tam odpira okno za tuje investicije. »Kljub višji ceni delovne sile v primerjavi z vzhodno Evropo, so tuji investitorji pri nas prepoznali dobro mešanico pogojev dela, pogojev poslovanja. Na tem moramo graditi tudi za prihodnje,« še doda Gorjup.

Avtomobilska industrija se vrača v Podravsko regijo

Na prihod Magne Steyr v bližino Maribora se je odzval tudi župan štajerske prestolnice Andrej Fištravec, ki poudarja, da se bo primer investicije Magne vpisal v zavest naše regije kot projekt, ki je spodbudil ljudi k aktivni udeležbi v procesu nastajanja tovarne.

»Za nadaljnji razvoj tako Magne kot drugih investitorjev ob in na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, kot tudi drugje po državi, se pričakuje s strani države ustrezne spremembe predpisov, ki bodo omogočili domačim in tujim investitorjem predvidljive časovne okvire za pridobitev dovoljenj za pričetek proizvodnje oz. dejavnosti,« je še dejal mariborski župan, ki pričakuje, da bo Magna kmalu prenesla sedež podjetja iz Ljubljane v regijo delovanja.

Neposredne tuje investicije so sicer po besedah sodelujočih na okrogli mizi nekaj, kar lahko našo državo dvigne na lestvici najbolj uspešnih držav. Hkrati pa poudarjajo, da moramo biti pri izboru tujih investitorjev previdni in preračunljivi, saj moramo državi zagotoviti tisto, kar je najbolje za njene državljane.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Prekmurec1900 (nepreverjen)

Pa to bi bademajster moral vedeti, saj je "strokovnjak" za vodo. Res, popoln preobrat!!!

Magna - novi dokumenti, popolni preobrat. Država na polno kršila Zakon o vodah, zato se Magna seli na sodišče.
Bojan Požar, Ljubljana, Hoče, 13.09.2017 07:00Objavljeno: Posli & FinanceKomentarji: 0Ocena: Galerija slik: 2
Čeprav sta predsednik vlade Miro Cerar in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek že včeraj, potem ko je sporno okoljevarstveno soglasje za projekt Magna Steyr v občini Hoče - Slivnica (razvpiti projekt Magna Nukleus) postalo pravnomočno, na hitro izjavila, da zdaj "ni več ovir" za začetek gradnje Magnine lakirnice (to sta izjavila, čeprav Magna še nima gradbenega dovoljenja), pa so dan prišli novi uradni dokumenti, ki nakazujejo popolni preobrat. Pri pregledu zgodovine nastajanja okoljskega soglasja na Agenciji republike Slovenije za okolje (Arso) se je namreč izkazalo, da je država, natančneje, gre za Arso in Direkcijo za vode, oziroma Ministrstvo za okolje in prostor, pri izdaji okoljskega soglasja drastično kršilo Zakon o vodah (vir), natančneje - 69. čen Zakona o vodah. Ta člen zakona Zakona o vodah namreč izrecno prepoveduje kakršno koli gradnjo objektov in naprav, namenjenih proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje. Gradnja takšnih objektov, pa tudi objektov ali naprav za odlaganje odpadkov, je na okoljevarstvenem območju absolutno prepovedana (faksimile)!
To je 69. člen Zakona o vodah, ki so ga pri Magni Steyr čudežno spregledali vsi državni organi.
To je 69. člen Zakona o vodah, ki so ga pri Magni Steyr čudežno spregledali vsi državni organi.
Da gre pri projektu Magne Nukleus za nevarne snovi, pač ni nobenega dvoma. To priznava tudi sama Magna Steyr, kot navaja samo Poročilo o vplivih na okolje (PVO), ki ga je po naročilu Magne Steyr napravil zdaj že kompromitirani "ekolog" Jorg Hodalič. Hodalič je svojem poročilu izračunal, da bo Magna Nukleus na leto sproducirala najmanj 928 ton nevarnih odpadkov, ali 3,2 tone nevarnih odpadkov na dan! No, nevarnih snovi bo sicer precej več, ker jih večino porabijo v proizvodnem procesu. Da gre pri projektu Magne Nukleus za nevarne snovi je seveda potrdila tudi Arso, zato je Magna tudi morala pridobiti okoljsko soglasje.
Da se bodo obrati Magne Nukleus gradili na vodovarstvenem območju, in to celo ožjem, pa je uradno potrdila Direkcja za ceste, v tako imenovanem vodnem soglasju (faksimile), ki ga je 7. avgusta izdelala za potrebe okoljskega soglasja in posredovala na Arso.
DRŽAVA ČUDEŽNO SPREGLEDALA ZAKON O VODAH ...
Toda pozor, vsi našteti državni organi so kakor "spregledali" prej citirani 69. člen Zakona o vodah, ki tovrstno gradnjo na vodovarstvenem območju izrecno prepoveduje, in to brez izjem! Kar posledično pomeni, da so vsa dosedanja soglasja za Magno Steyr praktično nična, kar pa bo - seveda - odločalo (upravno) sodišče.
... ZATO SE MAGNA ZDAJ SELI NA SODIŠČE
Na upravno sodišče pa se zdaj seli tudi temeljni akt, potreben za gradnjo projekta Magna Nukleus - to je Očinski prostorski načrt občine Hoče - Slivnica (OPN), ki je - kot vidimo šele zdaj - sprejet v nasprotju z Zakonom o vodah. Na zemljiščih, ki jih ta OPN daje Magni Steyr, je namreč - na podlagi Zakona o vodah - izrecno prepovedano graditi lakirnice in podobne industrijske obrate. Vse to posledično pomeni, da se projekt Magna Nukleus vrača daleč daleč nazaj, šele v prvo fazo.
Drugo vprašanje pa je, kako je mogoče, da so vsi ti državni organi spregledali Zakon o vodah?! In to organi vlade Mira Cerarja, ki je pravico do vode dala celo v ustavo ter ustanovila posebno Direkcijo za vode?! Hm, vladni cinizem prve vrste!
NE SAMO CINIZEM VLADE, ZELO VERJETNO TUDI KORUPCIJA
Toda zelo verjetno gre tej kolektivni kršitvi Zakona o vodah za veliko korupcijo, povezano s projektom Magne Steyr. Zato na spletni Arso tudi ni bilo objavljeno okoljske soglasje in druga dokumentacija, sicer bi se vse te kršitve lahko odkrile že prej. Kar je praktično še en dokaz suma načrtne korupcije. In zato se tudi že pripravljajo kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe na Arso, na Direkciji za vode ter na Ministrstvu za okolje in prostor.
Opomba: vsi dokumenti, na katerih temelji ta članek, so dostopni kot informacije javnega značaja.
Razkritje: zaradi evidentne kršitve Zakona o vodah pri sprejetju novega Občinskega prostorskega načrta občine Hoče - Slivnica se v pravne ter upravne postopke okoli Magne Steyr vrača tudi avtor teh vrstic, kot lastnik nepremičnine v občini Hoče - Slivnica. Tako bo skupina lastnikov nepremičnin iz Hoč že v prihodnjih dveh ali treh tednih na upravno sodišče vložila tožbo - za razveljavitev nezakonitega občinskega prostorskega načrta. Hkrati s (pri)tožbo bo vložen tudi predlog začasne odredbe za zadržanje izvajanja - očitno nezakonitega - občinskega prostorskega načrta, ki na rodovitno zemljo v občino Hoče - Slivnica nezakonito "spušča" Magno Steyr.
Vir: http://www.pozareport.si/?Id=posli&View=novica&novicaID=23002

Starejše novice